Ob slovenskem kulturnem prazniku o knjigi:
V vrtiljaku tisočletij je, vse od prvih zravnanih korakov naprej, človek dokazoval svojo človeškost s sledovi svoje, samo njemu dane, ustvarjalne edinstvenosti v besedi, podobi, pesmi, gibu, raznolikih etnoloških vzorcih življenja… In vseskozi je iskal načine, kako bi te sledove svoje ustvarjalnosti prenesel ne le na svoje potomce, ampak tudi na prihodnje rodove, da bi  ti lahko na bogatem temelju spoznanj prednikov gradili in dodajali kamenčke svojega znanja, odkritij, izkustev in doživljanja.  Izmed mnogih poskusov je  knjiga najbolje preživela test časa; brez dodatnih napajanj in potrebnih nadgradenj programske opreme je ohranila megalomanske količine znanja, dognanj in stvaritev od prvih zapisov antičnih civilizacij do danes. Brez strahu, da bi se pokvarila tehnologija, da bi zastarel procesor ali da bi zmanjkalo prostora za shranjevanje. Knjiga še vedno ostaja najbolj radodaren modrec, najbolj potrpežljiv učitelj, najbolj prijazen sogovorec, najbolj sočuten poslušalec in svetovalec, najbolj neumoren sopotnik v pustolovščinah po lastni izbiri iz varnega zavetja domačega naslonjača… knjiga je še vedno najdragocenejša in najbolj bogata zakladnica najboljšega, kar je človeštvo ustvarilo v tisočletjih svojega obstoja. In četudi se bo v naslednjih stoletjih njega zunanja podoba verjetno spremenila, bo to, kot je v nekem intervjuju izjavil pisatelj Primož Suhodolčan, samo sprememba njenega “agregatnega stanja”. V svojem bistvu in pomenu pa bo knjiga ostala knjiga – najzmogljivejši in najpopolnejši “super računalnik” človeštva, ki je na voljo vsakomur.