»Nikoli ne reci, da te je strah, moja mala. Nikoli. Ker potem si tisto, česar te je strah, začne domišljati, da je nekaj mogočnega in da te lahko premaga,« reče oče somalski deklici Samii, ki ima v življenju samo eno željo – da bi lahko tekla in da bi enkrat v teku lahko zastopala svojo domovino.

Samia odrašča v Somaliji, ki jo poleg velike revščine  pretresajo vojaški spopadi ekstremističnih skupin za prevlado, etnično ločevanje ljudi, strahovanja, nasilje… Samiina sreča je tek. Ko teče, je svobodna, razpre krila, diha s polnimi pljuči (četudi zrak z vonjem po smodniku). Tek je uresničenje njenih sanj. Tek je njeno življenje, tisti lep, vreden del njenega življenja, ki ga ne zaznamuje pomanjkanje in strah pred nasiljem.

Delček njenih sanj se uresniči, ko ji kot najmlajši tekačici v zgodovini uspe  nastopiti na olimpijskih igrah v Pekingu in na ta način pritegniti pozornost svetovne javnosti. Na žalost pa tudi pozornost domačih islamističnih skrajnežev, ki jo skupaj s sestro imenujejo “mali prevratnici”. Očetov umor, izdaja najboljšega prijatelja, s katerim je skupaj odraščala in tudi zaradi njega verjela, da je možno premostiti nepremostljive etnične razlike njihovega sveta, sestrina usoda in zaradi nje odločitev za Pot, predvsem pa hrepenenje po možnostih, ki jih za tek, njen uspeh v teku in svobodno življenje ponuja svet zunaj njene revne, s sovraštvom in nasiljem zaznamovane domovine, tudi njo spodbudi, da se odloči in sledi sestri na Pot… Pot, ki je nevarna, težka, tvegana, dolga in negotova … a vodi v svobodo in ponuja upanje.

Prvoosebna pripoved je napisana s tolikšno izrazno močjo, da bralca preprosto vsrka v svojo dogajalno stvarnost, v soobčutenje in čutenje.

Nikoli ne reci, da te je strah, je knjiga, ki z bralcem ostane še dolgo potem, ko prebere zadnje vrstice. Je knjiga, ki pusti sledi. Je knjiga o nezlomljivi moči upanja, o neuklonljivem pogumu uresničiti sanje, o neizmerni volji slediti cilju … in je  knjiga o tragični krutosti življenja v nekaterih delih sveta, na katero ob udobni vsegazadostnosti našega vsakdana tako radi pozabljamo ali jo zakrivamo z zaveso brezbrižne nevednosti. Je tudi knjiga o tragično utopljenih sanjah, ker vsa moč volje in duha ni zmogla premagati neizprosnost tega življenja.

Resnična, tragična zgodba Samie Yusuf Omar, ki so jo objavili v medijih, se je tako globoko dotaknila novinarja Giuseppeja Catozzella, da je navezal stik z njeno sestro in prijateljico ter s pomočjo njunih izpovedi in spominov v romanu ubesedil mnogo prehitro končano Samiino življenjsko zgodbo.  Leta 2014 je za roman prejel prestižno nagrado Premio Strega Giovani. Po romanu sta nastala film in televizijski dokumentarec.

Če te zanima več o resnični Samie Yusuf Omar:

Tekacica Samia Yusuf Omar je trenirala le ponoči

The story of Samia Omar, the Olympic runner who drowned in the Med