Le kateri slovenski otrok ne pozna bistrega, zvitega in iznajdljivega Kekca, ki pase svojo čredo ovac po strmih pobočjih gorskih pašnikov in kot za šalo “užene v kozji rog” zlobnega Bedanca, pretenta Pehto in reši dobrodušnega Kosobrina.

Veliko manj pa jih ve, da je Kekca poslal v svet in med mlade bralce pisatelj Josip Vandot, ki je bil rojen 15. januarja 1884 (torej pred 140. leti)  v idiličnem okolju Krajnske gore, v katero je  postavil tudi svojega literarnega junaka. Njegov oče, ki je bil načelnik železniške postaje, in mati sta svojim dvanajstim otrokom (šest fantov in šest deklic)  že od rane mladosti privzgajala čut za pravično, pošteno in dobro, kar je dalo ne samo pečat Josipovemu življenju, ampak se je odzrcalilo tudi pri ustvarjanju njegovih literarnih junakov. Drug pomemben vpliv pa so imele zgodbe, ljudske pripovedi in pravljice, ki jih je mama Roža tako rada pripovedovala svojim otrokom.  Čeprav je Josip gimnazijo končal z odliko, se mu velika želja, da bi študiral medicino na Dunaju, ni izpolnila, saj mu starši niso mogli plačati  dolgega in dragega študija. Tako se je bil prisiljen zaposliti kot železniški uslužbenec. S svojim poklicem nikoli ni bil zadovoljen, zato se je kasneje predčasno upokojil in se intenzivneje posvetil literarnemu ustvarjanju. Med 2. sv. v. so mu v Mariboru okupatorji zažgali obsežno knjižnico in večino njegovih rokopisov, tudi četrto nadaljevanje zgodb o Kekcu, njega pa so z družino izgnali na Hrvaško, kjer ga je 11. julija 1944 ubila bomba zavezniškega letala.

Čeprav je Josip Jurčič pisal tudi prozna besedila za odrasle in pesmi, je poznan predvsem po zgodbah o dobrem in pogumnem junaku Kekci, v katere je ujel idilično podobo krajev svoje mladosti, vrednote, ki so mu bile privzgojene, ter bogato izročilo ljudskega verovanja in zgodb, ki jih je slišal.

“Svet junakov pisatelja Josipa Vandota je svet prešernosti, svetlega zaupanja v življenje, spoštovanja do narave in tistih odločilnih vrednot, mimo katerih ne more nobena vzgoja in se ne bi smelo razvijati nobeno mlado življenje”  je zapisala pisateljica Nada Gaborovič.

Za pisateljevega življenja je izšla ena sama knjiga njegovih zgodb – Kekec z naših gora. Vse druge se izšle po letu 1951, ko je začel svojo zmagoslavno pot prvi film o Kekcu, ki ga je 1951 posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec pa je bil prvi slovenski barvni film. 

Na Vandotovi rojstni hiši je spominska tabla z zapisom:

Tukaj rodil se je Josip Vandot,

pisal je knjige za mladi rod.

Živ ohranili mu bodo spomin

Kekec in Mojca in Kosobrin