Lačnemu volku, ki ob zelenjavni juhi sanja o svoji najljubši jedi, ovčji obari, se tako rekoč uresničijo sanje, ko na njegova vrata potrka premražena izgubljena ovčka, oziroma – obara. A stvari se malo zapletejo. Le kako naj volk skuha obaro iz ovčke, ki se trese od mraza, … ovčke, ki se ji kolca, … ali še huje, ovčke, ki se  zaupljivo stisne k njemu in mu da poljubček v zahvalo, ker jo je rešil…predvsem pa iz ovčke, ki s svojo zaupljivo prijaznostjo v starem osamljenem volku predrami nepoznana čustva naklonjenosti in prijateljske skrbi.

Slikanica malim bralcem skozi razgibano, z  besednim humorjem obogateno pripoved, sporoča, da vsi potrebujemo prijateljstvo in čustveno naklonjenost, ki lahko premagata tudi na videz nepremagljive ovire naše drugačnosti. Zaradi čustev prijateljstva, ki narekujejo tudi skrb za prijatelja in njegovo srečo, pomoč prijatelju, kadar je v stiski in izgubljen (kot mala ovčka v velikem gozdu), se lahko celo stari mesojedi volk spremeni v ljubitelja zelenjavne juhe. Prijateljski odnosi z drugimi zahtevajo preseganje lastnih sebičnih želja in njihovo prilagajanje željam drugih. Prijateljski odnosi rojevajo željo po dajanju, osrečevanju drugega … in presenetljivo spoznanje, da je prav to lahko najbolj osrečujoče. Stari volk tako odkrije, da je lahko zelenjavna juha zelo okusna, če jo večerjaš v družbi svoje nove prijateljice.

Toplo, zabavno zgodbico Steva Smallmana, ki omogoča otroku vživljanje in razvijanje čustvene empatije,  priporočam tudi za skupno (večerno) branje s starši, saj poleg izvrstne bralne izkušnje ponuja mnogo iztočnic za pogovor.