Majhna pakistanska deklica po imenu Malala si je  iz vsega srca želela, da bi kot deček Sanju iz televizijske serije imela čarobni svinčnik, s katerim bi lahko narisala, in tako udejanjila stvari, ki si jih je želela zase in za svojo družino  ali pa čudežno spremenila tiste, ki so bile slabe. Ko je odraščala, so se njene želje spreminjale, a nikoli se ni odrekla sanjam, da bi spremenila tisto, kar je bilo narobe v njeni okolici in njeni deželi... Čeprav se čarobni svinčnik nikoli ni čudežno pojavil na njeni polici, je z leti spoznala, da pravzaprav ima svoj "čudežni svinčnik", samo svoj glas mora najti in ga uporabiti. Ugotovila pa je tudi, da je izobraževanje in z njim pridobljeno znanje tisto, ki lahko naredi čudežne spremembe v njeni deželi in v svetu. Zato je začela pisati in govoriti... tudi v imenu tistih, ki sami niso znali in mogli. "En otrok, en učitelj, ena knjiga in en svinčnik lahko spremenijo svet," so besede, s katerimi Malala zaključi to prvoosebno pripoved o svojem iskanju boljšega in prizadevanju za pravico do izobraževanja vseh, tudi deklic. Skoraj lirično poetična pripoved pa še bolj kot mlajše (čeprav je izšla v obliki slikanice) nagovarja nekoliko starejše bralce, ki že zmorejo izluščiti in razumeti pomen Malalinega sporočila. Za slovenske učence, za katere je šola samoumevno dejstvo in za mnoge prej neprijetna nadloga kot dragocena pridobitev, je težko doumljivo, da še obstajajo deli sveta, kjer je deklicam prepovedan vstop v šolo ali pa revni otroci šolo nadomeščajo z delom za preživljanje družine...