Izbrane pesniške zbirke Saše Vegri in Barbare Gregorič Gorenc prinašajo v rime ubeseden izkustveni svet na prehodu iz otroštva v mladostništvo, čustvovanja in  iskanja.

Ajša Najša skozi prvoosebno pripoved bralcem dovoli pogled v časovno omejen delček svojega življenja, v eno poglavje svojega odraščanja…, kar je oblikovno poudarjeno tako, da se pripoved začne z 32. in konča s 57. poglavjem. Ne izvemo, kako je Ajšina zgodba potekala prej, niti njenega nadaljevanja, saj ga tudi Ajša sama še ne pozna.

Trenutni največji Ajšin problem je “trapomanija”, zaradi katere je čisto “odštekana”.  Posredni povod je nova učiteljica glasbe Gumica, svobodomiselna v izražanju in videzu, ki pritegne tudi Ajšo k pripravi kulturne prireditve. Tako spozna kitarista Gregorja. A medtem ko  med njima preskočijo iskrice simpatije in Ajšo okužijo s “trapomanijo”, “epidemija ljubezenskih spodrsljajev”, kot jo imenuje Ajša, zajame tudi odrasle in povzroči razpad Gregorjeve družine. Gregorjev odgovor na očetov odhod in mamino ravnanje ob tem je pobeg od doma, kar ogrozi tudi njegov nastajajoči odnos z Ajšo…

Anastazija je hčerka pesnika in slikarke ilustratorke in temu primerno je njihovo gospodinjstvo in vsakdanje življenje nekoliko umetniško kaotično. Anastazija svoje občutke, kaj ji je všeč in kaj ne, rada ovekoveči s seznami stvari, ki jih ima rada in ki jih ne mara. Seveda se nekatere stvari in osebe selijo z enega seznama na drugega, odvisno od dogodkov v Anastazijinem življenju in njenih občutkov ob njih. Tako se fantje in starši kar nekajkrat selijo z enega seznama na drugega. Vedno pa med stvarmi, ki jih ima rada, ostaja njena bradavica, Milky Way čokoladice, njena zlata ribica… in res nikoli ne bo marala jetrc.  Največji pretres v njenem življenju povzroči novica, da bo dobila bratca. Po začetni odločitvi, da se bo odselila, jo malo pomiri obljuba staršev, da bo bratca lahko poimenovala. A preden se bratec rodi, se zgodi še veliko nepričakovanih dogodkov in seznam zlobno neprijaznih imen se skrči v …

ANASTAZIJA NA ČELU DRUŽINE

Anastazija, že najstnica in sveže zaljubljena, mora nepričakovano prevzeti skrb za domače gospodinjstvo, ko mama za nekaj časa odpotuje na snemanje risanega filma, ki ga riše. In kot se rado zgodi, gre vse narobe ravno tedaj, ko ne bi bilo treba. Anastazija bi rada povabila svojo simpatijo domov na elegantno večerjo, pa ji priprave ne gredo ravno najbolje od rok, bratec zboli za vodenimi kozami, očeta pa pride nepričakovano obiskat simpatija iz srednješolskih let. Le kdo  v zabavnem kaosu, ki nastane, ohrani trezno glavo?

Ne, ni lahko biti najstnik, še posebej, če imaš tako zapleteno življenje kot Simon, ki ga kličejo tudi Brihta.  Kaj je narobe? Vse in še več. Po ločitvi staršev se v hišo vseli mačeha s svojo zoprno pridno in dolgočasno hčerko, ki gre Brihti strašansko na živce. Njen zajec pa še bolj. Težave ima tudi s punco, ki bi jo najraje pustil,  ker mu je veliko bolj všeč novo dekle na šoli, a si je ne upa zaradi njenega brata silaka in njegovih pesti. Tudi v šoli se ne more pohvaliti s pretirano uspešnostjo. Edino, kar res rad počne, je risanje … in tako svojo skrivno neuslišano simpatijo prelije v strip …

Ewaldu, sicer odličnjaku, edino angleščina dela probleme, zato se mama odloči, da bodo povabili na počitnice fanta iz Anglije. A že, ko ga gredo iskat na letališče, jih čaka prvo neprijetno presenečenje. Namesto po opisih vzornega Toma, je pripotoval njegov polbrat Jasper, ki že na pogled ne zgleda preveč vzorno s svojim žabje zelenim kovčkom in vrečo, polno kamnov. V naslednjih dneh se, zlasti za starše, neprijetna presenečenja kar vrstijo. Fant noče deliti sobe z Ewaldom, ponoči se sprehaja nag po stanovanju, krade hrano iz shrambe in spravlja mamo v obup z umazanijo v sobi. Ewaldu in njegovi sestri Bili je prav všeč, da je enkrat za spremembo nekdo drug tarča nezadovoljstva staršev. Dokler skupaj s starši  ne izvesta Jasperjeve življenjske zgodbe… a kako bi mu lahko pomagali…

Cassonovi so precej posebna, umetniška družina. Celo otroci so poimenovani z “barvnimi” imeni z barvne karte, ki visi v kuhinji (Zlata, Indigo, Žafran, Roza) ter pogosto zaradi z umetnostjo in lastnim življenjem prezaposlenimi starši prisiljeni, da drug drugemu nudijo čustveno oporo in  pomagajo reševati probleme.

Zlata je sanjač v družini in velika ljubiteljica živali. Svojo družino ima zelo rada in je pogosto tista, ki skrbi za ostale otroke, zato se kljub temu, da študira zoologijo v Londonu, kakor pogosto more vrača domov. Zelo bistra Žafran je realistka, ki si želi biti samo ljubljena in sprejeta. Indigo je edini fant v družini, glasbeno nadarjen in občutljiv, zato tudi tarča šolskih nasilnežev. Rose je najbolj umetniško nadarjena od vseh otrok.

Mama Eva večino časa posveča slikanju, tako da otroci večinoma živijo s konzervirano hrano in Indigovimi občasnimi kuharskimi poskusi. Kljub vsemu pa mama Eva ljubi svoje otroke in vidi kako posebni so vsak na svoj način. Oče Bill je komaj kdaj doma. Večino časa preživlja v svojem studiu v Londonu.

 INDIGO

Indigo se mora po daljši bolezenski odsotnosti spet vrniti v šolo, česar se na tihem boji, saj ve, da bo spet tarča šolskih nasilnežev, ki se že dalj časa znašajo nad njim. A med njegovo odsotnostjo je na šolo prišel nov učenec iz Amerike, Tom, s katerim postaneta prijatelja in nepričakovana zaveznika…

ŽAFRAN

Žafran je vedno imela občutek, da nekako ne spada zraven, da je na drugačna, a se njen svet vseeno temeljito zamaje, ko izve, da je posvojena. Njena mama, Evina sestra dvojčica, je umrla v prometni nesreči in ded jo je prinesel iz Italije, kjer sta živeli, k sestrini družini. Po smrti ded vsakemu od otrok nekaj zapusti. Žafran zapusti “njenega angela”, a nihče ne ve, kaj je to. Žafran tako začne  iskati angela in svojega biološkega očeta.

PERMANENTNO ROŽNATA

Roza je najmlajša v družini in pred njo je zelo dolgo samotno poletje. Starejša sestra Zlata je zaročena, a ni prepričana v svojo izbiro, Indigo se je zakopal v knjige, Žafran skupaj s prijateljico Saro išče svojega biološkega očeta, Tom se je vrnil v Ameriko, Roza pa je prepuščena sama sebi … in svojim ne preveč pametnim odločitvam.

Avtorica Hilary McKay je za svoja dela prejela številne nagrade, njena zgodba o Žafran pa je osvojila whitbreadovo nagrado za najboljšo otroško knjigo leta 2002

V treh knjigah knjigah o vesoljskih pustolovščinah Jureta in njegovih prijateljev sta združila pisateljske moči znanstveni genij na področju vesoljskih raziskav Stephen Hawking in njegova hči Lucy. Lucy je  napisala napeto in nepričakovanih zapletov polno zgodbo, ki ji je oče Stephen dodal mnoga zanimiva znanstvena pojasnila in razlage o vesoljskih neznankah in ugankah, na katere naletijo junaki zgodb. Za posebno “poslastico” pa so dodane barvne fotografije vesoljskih čudes.

JURE IN SKRIVNOSTI VESOLJA

Juretu se življenje dobesedno postavi na glavo, ko pri iskanju pobeglega pujsa spozna nove sosede – deklico Anico in njenega očeta, znanstvenika, Erika, ki ima  poseben superračunalnik Kozmos z neverjetno zmožnostjo, da te lahko ponese na katerikoli konec vesolja. Le kdo si ne bi želel potovanja v neraziskana vesoljska prostranstva? A takšna pustolovščina je lahko tudi zelo nevarna, zlasti, če se s superračunalnikom poigra nekdo, ki nima ravno dobrih namenov. In Jure spozna, kako nevarne so lahko črne luknje…

JURE IN ZAKLADI VESOLJA

Erik ima pri svojem delu na vesoljskem projektu kup nepričakovanih težav. Eden izmed robotov na Marsu se začne nenavadno obnašati. Ko Anica na Kozmosu odkrije zelo skrivnostno sporočilo – morda sporočilo nezemljanov – prosi za pomoč  Jureta. In nova vesoljska pustolovščina, lov na vesoljski zaklad, se lahko začne…

JURE IN PRAPOK

Juretova pustolovščina skozi vesoljska prostranstva se nadaljuje z izletom v galaksijo Andromedo, ob tem pa se nauči voziti lunarno vozilo in razkrije, kaj se je zgodilo drobec sekunde po velikem poku…

Napeta, zapletov polna realistična pustolovščina nas skupaj s trinajstletno Lizzy in njenim leto dni mlajšim polbratom Timom popelje v neobljudena prostranstva Adirondaških gora, kjer otroka, izgubljena, bijeta svojo bitko za preživetje v neusmiljeni divjini in iščeta pot domov.

Oče, ki bi rad otrokoma pokazal živali v njihovem naravnem okolju pred bližajočo  hudo zimo, ki bo verjetno pokončala marsikatero izmed njih, se z otrokoma s kanujem odpravi  po reki na nekajdnevni izlet v divjo neokrnjeno naravo kanadskega severa. A zdi se, kot da jih vse od začetka poti spremlja nesreča. Na poti se izgubijo in zaidejo k napačni reki. Spust po reki z divjimi brzicami se konča z izgubo večine opreme, oče pa se hudo ponesreči in kasneje za posledicami pljučnice umre. Otroka ostaneta prepuščena sama sebi v divjini, kjer ju ne bo nihče iskal – ker niti nihče ne ve, kam so zašli – z odejama, dvema loncema, očetovo pištolo, kompasom, dodatno obleko in nekaj prgišči fižola kot edino hrano, ki jima je preostala. Tako se začenja njuna tri mesece trajajoča pot domov, ki jo spremlja boj za preživetje v ogrožujoči  divjini z bližajočo zimo, divjimi živalmi (tudi nevarnim medvedom) in vedno manjšimi možnostmi najti hrano. Še večjo nevarnost pa predstavlja srečanje s pobeglim kaznjencem, ki mu življenji dveh otrok, ko gre za rešitev lastne kože, ne pomenita velike ovire.  Jima bo uspelo preživeti in najti pot domov?

 To, kar smo zdaj, smo že bili
in v prihodnost vodijo sledi.
Kar je usodno, vedno se zgodi
v preteklosti, v preteklosti.

Naprej v preteklost!
Naprej, naprej,
začetek je v koncu
ker čas nima mej!

Miha se je odločil, da bo napisal znanstvenofantastično zgodbo z naslovom Naprej v preteklost. Napisati zgodbo pa ni tako enostavno, vsaj tako, ki ji bodo bralci verjeli, ne. Prepričljivo, zanimivo, napeto… Odločil se je, da bo kar sebe uporabil za glavnega “igralca” v svoji zgodbi.

In Miha je postal genijalec, ki je pri desetih letih  sestavil samodejno leteče omelo, pri dvanajstih sintetizator govora … in pri trinajstih časovni stroj, s katerim se  skupaj z Mojco, punco, ki mu je všeč, in prijateljem Andrejem odpravi malo na izlet. A namesto, da bi se odpravili v kakšne daljne eksotične dežele,  ostanejo kar doma, v Sloveniji, ali še natančneje – s časovnim strojem  obiščejo naše kraje v različnih obdobjih preteklosti in pri tem srečajo mnoge zanimive osebe. Poklepetajo z rimskim vojskovodjem Titom Emonskim, vitezom Gašperjem Lambergarjem in Martinom Krpanom, obiščejo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk, kjer  se komaj izmaknejo strahovom in razjarjenim kmetom,  razjezijo Hitlerja z izjavo, da bodo Nemci izgubili vojno, so priča ljubezenski izpovedi mostiščarja Ostrorogega njegovi Sinjeoki, povedo Prešernu, da bo njegova pesem postala slovenska himna, srečajo Plečnika, ko  ravno načrtuje ureditev Tromostovja in si za konec privoščijo še ne preveč posrečen obisk prihodnosti, kjer se vmeša v dogajanje še kuža Šnof. In kje se njihova pustolovščina konča…

Knjigo sestavlja niz kratkih zgodb-poglavij, v katere je pisatelj med zabavne, humorne dogodivščine skril tudi drobce zgodovinskih dejstev iz slovenske zgodovine.

Knjiga je odlična izbira tudi za tiste bralce, ki jim branje ni najljubše opravilo.

“9 DOBRIH RAZLOGOV, ZAKAJ JE TREBA PREBRATI TO KNJIGO

1. Ker je o treh puncah iz devetega razreda.

2. Ker izveste veliko skrivnosti o meni (jaz sem Ellie).

3. Kakor tudi o moji najboljši prijateljici Nadine.

4. Kakor tudi o moji ravno tako najboljši prijateljici Magdi.

5. Ker lahko preverite, ali se mojih devet vzornikov in vzornic ujema  z vašimi.

6. Ker lahko mencate ob mojih najbolj mučnih trenutkih.

7. Ker se lahko pošteno nasmejete (pretežno na moj račun).

8. Ker se utegnete tudi malo zjokati.

9. Ker izveste veliko novega o FANTIH!

                                                 Ellie”         

“Riki vam je podoben, ne glede na to, ali so vaši starši ločeni ali ne, ker nerad pospravlja svojo sobo, ki se tako ali tako razmeče sama od sebe. Kot mnogi otroci si priskrbi žival, potem pa se mu zanjo ne ljubi skrbeti. Ne more razumeti, zakaj bi se moral ravnati po pravilih, ki so si jih, kdo ve zakaj, izmislili odrasli. Riki kot vsi otroci tega sveta hrepeni po tem, da bi ga starši razumeli in imeli radi.”      (Cvetka Sokolov)

Rikijevi starši so ločeni, s čimer se Riki še ni povsem sprijaznil, še posebej zato, ker se je mama vnovič poročila, z očimom pa Riki ne shaja najbolje. Seveda, očim Ralf, tako kot mama, poskuša Rikija vzgajati, mu postavljati pravila in čeprav so to čisto razumna pravila, Riki ne razume, zakaj bi se jih moral držati. Prav tako ne, zakaj so družinski člani slabe volje, ko naredi kaj narobe. Še manj razume, da bi moral prevzeti odgovornost za svoje ravnanje in napake. Pa saj je tu njegov pravi očka, ki njegovo obnašanje prav nič ne kritizira (čeprav se kasneje pritožuje mami po telefonu, kako nemogoče se Riki obnaša in kako zahteven je), očka, ki mu kupi vse, kar bi si moral doma prislužiti ali je izgubil zaradi napačnega ravnanja. In zakaj se ne bi kar preselil k očku, ko so doma tako nemogoči?! A ko Riki pobegne od doma, v tridnevni odsotnosti spozna marsikatero resnico o  svoji družini, odraslih, predvsem pa o sebi. Tudi to, da noben človek ni čisto brez napak, tudi njegov očka ne,  in da je bila njegova največja napaka, da jih je očimu in mami pripisoval veliko preveč. Njuna edina res velika napaka pa je bila, da svoje naklonjenosti do Rikija nista znala tudi ubesediti. Otroci pa potrebujejo tudi to – da jim starši povedo, da jih imajo radi. In da se znajo o težavah z njimi pogovoriti. To je edina pot, da bo Riki začel “manj bosti” in da bo Očim Ralf postal “manj neudoben”.

Ganljiv roman o neizmerni stiski odraščajočega šolarja.

Sovražim šolo.
Sovražim jo bolj kot vse na svetu.

Tako se začne zgodba trinajstletnega Grégoirja. Šole ne mara, v njej se ne počuti sprejetega, nima prijateljev in je zelo nesrečen. Dobro se počuti le v dedkovi delavnici, med orodjem, ko kaj novega ustvari, popravi. Tako kot je Grégoire razočaran nad šolo, sta nad njegovim neuspehom razočarana oče in mama. Njihova družina ni srečna, ne le zaradi Grégoirjevih ocen. Na srečo ima fant dedka, ki ga zna videti takega, kakršen je: čuteč, srčen in spreten z rokami. Grégoirju pomaga priti do spoznanja, česa si v življenju želi in kaj ga resnično osrečuje ter kako najti pravo pot zase.

Kratki, a pomembni roman je napisala priljubljena francoska pisateljica Anna Gavalda (1970). Kot bivša učiteljica se je z njim poklonila tistim svojim učencem, »ki so bili v šoli topoglavi, v resnici pa krasni ljudje«. Knjiga, ki opozarja na to, da šolski dosežki v življenju niso edino merilo uspeha.

Urša, ali Urška za papačija, Uršika za mamo, Uršek za babico in Urš za dedka, je čisto običajna ljubljanska osnovnošolka, dobra učenka in atletinja, običajno tudi dobra prijateljica in sošolka, živahna, polna idej in pripravljena pomagati. In ne, čisto zares ni domišljava, o tem je prepričana., čeprav sošolci včasih mislijo drugače. Je pač v nekaterih stvareh boljša od njih in je na to včasih malo ponosna. Če gre to komu v nos, zlasti frajerskemu sošolcu Jaku, je to čisto njegov problem.  Čeprav bi bil Jaka vreden pozornosti, ko jo le ne bi kar naprej spravljal ob živce…

Še sreča, da ima Urša tako super dedka, upokojenega mornariškega oficirja, ki ji vedno priskoči na pomoč, tudi ko se zaradi lastne neumnosti in ponosa spravi v  težave, iz katerih ne vidi izhoda.

Dnevnik

Ne brskaj tuki!
To je zaseben dnevnik, ki te nič ne briga!!!!
Branje na lastno odgovornost!

Tako je zapisano na prvi strani Župcinih dnevniških utrinkov iz vsakdanjega življenja devetošolca, ki bi najraje ves dan igral računalniške igrice in visel na internetu, če bi mu to starši seveda dovolili. S šolo se ne obremenjuje pretirano. Dober, in to dobesedno dober, učni uspeh je čisto dovolj. Z ljubeznijo pa tudi ne. Sicer mu je všeč sošolka Nina, a če ga ne bo marala, se bo ozrl pač po kateri drugi. Ko bi le starši malo manj težili in bi mu mlajša sestra šla malo manj na živce. Ko bo velik, bo terorist, diktator ali pa okoljevarstvenik. Če vas zanima, zakaj, preberite njegov dnevnik. Pa ne pozabite, da ga berete na lastno odgovornost…

Če se boste ob njem njem zabavali in nasmejali, pa tudi nikogar nič ne briga.

je Serija knjig o Artemisu Fowlu je prava poslastica v žanru mladinskih fantazijskih zgodb, s katero je irski pisatelj Eoin Colfer zaslovel po svetu, po njej pa so posneli tudi film z istim naslovom.

Dvanajstletni Artemis je vse prej kot običajen fant, čeprav na prvi pogled nihče ne bi pomislil, da se v bledikavem črnolasem fantu skriva genij, pravzaprav zločinski genij, pred katerim ni varen noben računalniški sistem na svetu. V opravičilo velja zapisati, da so ga v zločinsko dejavnost vsaj do neke mere prisilile družinske okoliščine. Res pa je tudi, da si je Artemisova rodbina že stoletja nazaj premoženje pridobivala z sumljivimi in zločinskimi posli. Artemisov oče je sicer sklenil narediti temu konec in preživljati družino na pošten način s trgovanjem, a so ga že na prvem trgovskem potovanju v Sibiriji ugrabili. Mamo Angelo je to tako prizadelo, da se je čustveno popolnoma odmaknila od sveta, se zaprla v sobo in je takorekoč mrtva za svet okoli sebe, tudi za sina. Artemis je tako ob pomoči zvestega osebnega stražarja Butlerja  prisiljen prevzeti vodenje družine in skrb za mamo. Hkrati pa je trdno odločen, da bo rešil tudi očeta. A za to  potrebuje denar, veliko denarja in genialni načrt, kako priti do njega. Do vilinskega zlata…

Artemisu  je z lastno računalniško tehnologijo uspelo razvozlati skrivnost od človeške veliko bolj razvite vilinske civilizacije, ki se je, pred za njih ubijalskim onesnaževanjem na zemlji, umaknila v podzemlje, kjer uporablja za pogon energijo lave, človeštvu popolnoma neznane tehnologije in nevtronsko orožje.  Artemisu uspe dobiti Knjigo ljudstva, za katero od vil zahteva odkupnino.

Marjeta Mali, poveljnica LEPrekon (Leteča enota policije za rasno in ekološko kontrolo) dobi nalogo, da odpotuje na zemljo in dobi nazaj dragoceno Knjigo. Tako se Artemis in Marjeta prvič srečata kot nasprotnika,  pomerita intelektualne in fizične moči, a se skozi napete dogodivščine tudi naučita spoštovati drug drugega, in potem, ko v drugi knjigi serije Marjeta pomaga rešiti Artemisovega očeta, spleteta prijateljske vezi.

Seveda pa se s prvo knjigo Artemisove dogodivščine v vilinskem svetu šele začenjajo…

Harry Potter kot sirota, po domnevni smrti staršev v prometni nesreči, živi pri vse prej kot ljubečih sorodnikih  Dursleyevih. Na njegov 11. rojstni dan pa nenavadna pisma in še bolj nenavaden obiskovalec popolnoma spremenijo njegovo življenje. Razkritje velike skrivnosti o resničnem vzroku smrti njegovih staršev in brazgotini v obliki strele, ki jo ima na čelu, ter povabilo na Bradavičarko, šolo za čarovnike, odprejo Harryju vstop v vzporedni svet čarovnikov, v katerem mora poiskati svoje korenine in si izboriti svojo prihodnost. Pri tem mu pomagajo novi prijatelji, predvsem najboljša prijatelja Ron in Hermiona, in ga ovirajo številni nasprotniki. A najtežji in najbolj usoden  boj, boj z Mrlakensteinom kot poosebljenim zlom, mora nazadnje izbojevati sam.

Doživetja Herryja Potterja spremljamo skozi 7 knjig, v katerih v čarovniškem svetu, ki se sploh ne razlikuje tako zelo od človeškega (znotraj katerega obstaja), počasi iz otroka odrašča v mladostnika. Čeprav so v ospredju vsake knjige nepričakovane in nevarne pustolovščine, pa bralci v ozadju spremljajo zaplete in razplete številnih življenjskih zgodb glavnih in stranskih likov, njihovo čustvovanje, doživljanje, razmišljanje in ravnanje, s katerim vplivajo drug na drugega in svojo lastno usodo.

Serija nagovarja bralce z dominantnimi sporočili o pomenu tolerantnosti in spoštovanja drugačnosti, nasprotovanju nasilju kot sredstvu podrejanja in reševanja konfliktov, pomenu prijateljstva, medsebojne pomoči, solidarnosti, sočutja in zmagovalne moči ljubezni.

Harry Potter je najverjetneje najbolj znani “čarovnik” na svetu. Knjige so bile prevedene v več kot 80 jezikov, kar jih uvršča med najbolj prevajana dela v zgodovini. Prevedene so bile tudi v manj znane jezike, med drugim v korejski, armenski, ukrajinski, arabski, bengalski, latvijski, albanski, vietnamski jezik, jezik urdu in hindi, pa tudi v latinski in celo starogrški jezik. Prodanih je bilo več kot 800 milijonov knjig.

Serija o Harryju Potterju je postala svojevrsten kulturni in sociološki fenomen in s svojo idejno in sporočilno večplastnostjo pritegnila tudi množice odraslih bralcev.   

Zvesti prijatelji je zbirka desetih knjig Bogdana Novaka. Govori o skupini tabornikov taborniškega odreda Rožnik, njihovega vodje Lacija in nepogrešljivega spremljevalca psa Hanija. Med taborniki je največji radovednež Uroš, ki v vsako stvar vtakne nos in se tako kmalu znajdejo sredi kakšne divje pustolovščine. Po knjigah so posneli tudi mladinsko kriminalko.

Zbirka Ljubezen in skrivnost vsebuje zgodbe deklet in fantov, ki jim prebujanje prvih ljubezenskih čustev zapleta ponavadi že tako zapleten družinski in šolski vsakdan. V kar nekaj knjigah iz zbirke pa želja po uspehu na umetniškem področju doda še dodatno težo v že tako čustveno zapleteni in dogajanja polni zgodbi.

Ognjen, voditelj slovanske vojske, krepi svoje oborožene sile in se premika vedno bolj proti zahodu. A slovanske staroste, ki ostajajo na vzhodu, niso zadovoljne s premiki in zahtevajo njegovo vrnitev. Neposlušnega vojskovodjo želijo izsiljevati z njegovimi otroki. Ko hčerki Ajda in Mila za las uideta smrti v breznu, se pet otrok in babica, njihova glavna opora po smrti matere ob rojstvu trojčkov, odpravijo na pot. Zatočišče morajo poiskati v divji naravi, ubežati sledilcem, preživeti zimo in se prebiti do bratstev ob Dnepru, kjer računajo na vsaj začasno pomoč. Pa potem? Ognjen ostaja neomajen, njegovi nasprotniki pa vse bolj odločeni, da ulovijo njegove otroke in uničijo vse, ki jim stojijo na poti.

Knjižno zbirko Soba nočne more sestavljajo grozljivke za mladino, v katerih za srhljive zaplete in dramatično dogajanje poskrbijo paranormalni pojavi in bitja, srečen razplet za vpletene junake pa ni vedno zagotovljen s koncem knjige.

Ameriški pisatelj Robert Lawrence Stine (R. L. Stine) je v intervjuju povedal, da ideje za zgodbe črpa iz spomina in domišljije: »Ko pišem, se skušam spomniti, česa sem se bal in kaj mi je bilo srhljivo in te občutke skušam prenesti v moje knjige.« V svoji delovni sobi ima precej grozljivo plemensko masko in  človeškega okostnjaka za, po njegovih besedah, »primerno vzdušje«,