Jaz sem

droben, droben list,

ki drevo

mu daje hrano.

To drevo

iz zemlje rase,

zemlja

pa je vir življenja,

in življenje

vir človeštva,

in človeštvo,

to je hrast,

ki človeku

daje rast.

Dogajanje je postavljeno v čas prve svetovne vojne, vojne,  ki  je v  spopad evropskih velesil za prevlado kmalu zajela tudi njihove zaveznike in tako prerasla v najhujšo morijo v svetovni zgodovini.

V zgodbi spremljamo usodi dveh bratov, Williama in Edmunda, ki sicer živita na Novi Zelandiji, a se vojna dotakne tudi njunih življenj. William se kot  ponosen domoljub takoj javi na vojaško dolžnost, mlajši Edmund pa zavrne nošenje orožja, saj je prepričan, da vojna, ne glede v imenu kakšnih idej in ciljev, prinaša samo zlo in bolečino. Kot vojnega oporečnika ga aretirajo in zaprejo ter ožigosajo za zaničevanja vrednega izdajalca domovine.

Brata se znova srečata na nasprotnih straneh na enem izmed najbolj krvavih bojišč prve svetovne vojne, na Sommi v Franciji, kjer se William bojuje, Edmund  pa pomaga reševati in odnašati ranjence iz strelskih jarkov.

Oba brata, ki imata na začetku zelo različne poglede na vojno in bojevanje, kar povzroči napetosti in nasprotovanja v njunem medsebojnem odnosu, skozi doživljanje in občutenje vojnih grozot emocionalno dozorevata, prevrednotita svoje stališča, prepričanja in poglede na življenje ter tako zgradita most medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Njuno doživljanje in čustvovanje se razodeva skozi emocionalno iskrena in pretresljiva pisma materi…

Sporočilo zgodbe, ki ga pisatelj sporoča skozi dogajalno razgibano pripoved, ki se bralca izpovedno močno dotakne,   je zelo jasno in nedvoumno – noben cilj ali ideja ne opravičujeta vojn, ki prinašajo samo zlo, bolečine in prizadenejo življenja tisočih ljudi. Kajti vsi, ki se bojujejo na katerikoli strani že, so samo ljudje; s svojimi sanjami, cilji, čustvovanjem… in enim samim življenjem. In popolnoma nesmiselno in neopravičljivo je, da ga izgubijo v vojni.

Lik Edmunda je pisatelj delno zasnoval po doživljajih resnične osebe – novozelandskega pisatelja Archibalda Baxterja,  ki se  v liku Archieja  tudi pojavi v zgodbi.

Knjiga Bratova vojna je prejela več nagrad: med drugimi najpomembnejšo novozelandsko nagrado za mladinsko literaturo Junior Fiction Award (New Zealand Post Book Awards for Children and Young Adults 2013) in sicer tako s strani literarnih kritikov kot tudi mladih bralcev, nagrado Lianza Librarians’ Choice Award (2013) in nagrado Storylines Notable Book Award (2013).

ČE OSTANEM

Sedemnajstletna, zelo nadarjena čelistka Mia si brez glasbe ne zna predstavljati življenja. Skozi glasbo živi, diha, obstaja. Prav tako si ne zna predstavljati življenja brez svoje tople, razumevajoče družine. Zelo težko pa tudi brez Adama, ki je sicer v njeno življenje vstopil šele nedavno, a ga je napolnil z doslej nepoznanimi občutji prve ljubezni pa tudi prvega razočaranja, ko njena želja po študiju na prestižnem Juliardu v njun odnos vnese napetost in nesoglasja.

Trenutek, ki vse spremeni, ki v Miino življenje zareže usodno prelomnico, se zgodi na zasneženi cesti nekega povsem običajnega zimskega jutra… Mia se kot nema, nevidna opazovalka znajde v bolnišnici, kjer je priča, kako oče in mama ter kasneje še mlajši bratec izgubijo bitko za življenje, kako njej najdražji ljudje, prijatelji, Adam, posedajo ob postelji, v kateri leži njeno poškodovano telo v komi in ji z besedami, dotiki poskušajo vliti moči, da bi se bojevala za svoje preživetje. A Mia, strta od bolečine ob izgubi družine, ne ve, če bi zmogla nadaljevati življenje brez njih… kljub obljubam prijateljev, starih staršev, da bodo ob njej. Kljub Adamovi obljubi, da jo je pripravljen tudi izgubiti, samo če ostane…

Nežna, čustveno topla zgodba se bralcev globoko dotakne in “zveni” še dolgo potem, ko preberejo zadnjo vrstico. Kot MIina in Adamova skupna pesem…

Po knjigi je bil posnet tudi film z istim naslovom.
uradni napovednik filma

KAMOR JE ŠLA  (nadaljevanje knjige Če ostanem – Adamova zgodba)

Od Miine nesreče so minila tri leta in čeprav je preživela, je usodni dogodek globoko zarezal tako v njeno življenje kot v njen odnos z Adamom… ki ji je, kot ji je obljubil ob njeni bolniški postelji,  moral pustiti oditi.

Sedaj, tri leta po usodnem dogodku, je videti,  kot da sta oba dosegla svoje sanje. Mia je kot izstopajoči talent Juliarda na pragu uspešne mednarodne glasbene kariere, Adam pa je postal rokovski zvezdnik z uspešnicami na prvih mestih glasbenih lestvic, razprodanimi koncerti in slavnim dekletom. A uresničene sanje Adamu niso prinesle sreče in mirnega zadovoljstva. Muči ga preganjavica, strah pred množicami oboževalcev in novinarjev, ki ga oblegajo, nespečnost  je postala vsakdanjost njegovega življenja, veselje do glasbenega ustvarjanja je zamenjal odpor in groza pred vreščečimi množicami na koncertih.

In spet je en sam večer, ki usodno spremeni vse… reklamni plakat, ki ga privede v Carnegie Hall, na Mijin koncert in Mia, ki ga po koncertu povabi na sprehod po “svojem” New Yorku. Sprehod, ki se konča v Miinem majhnem stanovanju, kjer Adam med drugim odkrije, da je Mia odkupila njegovo, na dražbi prodano  kitaro … Se bosta njuni poti naslednje jutro za vedno ločili, ali pa bodo na silo zatrta čustva poiskala  kakšno novo, morda skupno smer…?

 ČUDO

August Pullman je drugačen kot drugi petošolci. Usoda ga je ob rojstvu zaznamovala s hudo deformacijo obraza, posledico t.i. Treacher Collins sindroma (TCS),  in zaradi številnih operacij in okrevanj po njih se je do 10. leta šolal doma. Ko v petem razredu pride prvič v šolo, si želi samo, da bi ga sošolci sprejeli kot čisto navadnega, običajnega novega sošolca. Seveda pa to ni tako preprosto, saj  njegov nenavadni videz pri novih sošolcih doživi zelo različne odzive. Če na eni strani vzbujajo upanje prijateljske vezi, ki jih začne spletati s sošolcem Jackom in sošolko Summer, pa je hkrati deležen posmeha in nadlegovanja sošolca Julijana in njegove klape. Čeprav se včasih zdi, da August ne bo zmogel preživeti šolskega leta do konca in mama celo razmišlja, da bi nadaljeval šolanje doma, Augustu uspe premagati svoje notranje strahove in negotovosti ter si izboriti svoj prostor v razredu in srcih svojih sošolcev in učiteljev.

Augustova zgodba želi skozi njegovo duhovito prvoosebno pripoved o sebi, svoji družini, sošolcih,  (ki jo dopolnjuje razmišljanja ljudi, ki so mu blizu in ki se jih s svojim življenjem dotakne, o njem) v bralcih prebuditi čustveno empatijo do drugačnih. Ne le sočutje, ampak, kot bi rekel Mali princ,  sposobnost gledati s srcem, poiskati in videti tisto, kar se skriva za na prvi pogled morda odbijajočim, drugačnim, nenavadnim ter odkriti “čudo”, ki se skriva v vsakem človeku. 

Pisateljica je zgodbo začela pisati po dogodku, ki se ji je pripetil pred prodajalno sladoleda, kjer je čakala s sinovoma. Ko je ob pogledu na deklico z deformacijo obraza njen sin začel jokati, se  je, kot je sama opisala dogodek, znašla v situaciji, ko ni vedela, kako odreagirati.  Sina  je odpeljala stran, da ne bi vznemiril deklice in njene družine. Ko je kasneje razmišljala o svojem ravnanju, je ugotovila, da je s tem situacijo samo še poslabšala. Kot je dodala v intervjuju, bi bilo potrebno samo nagovoriti deklico, vzpostaviti stik in pokazati sinu, da ni nič narobe, da je to samo majhna deklica, čisto taka kot on, četudi je njen obraz malo drugačen. Dogodek se je je globoko dotaknil. Kasneje je ob poslušanju pesmi  Wonder (Natalie Merchant) razmišljala, da bi doživetje lahko spremenila v sporočilo o potrebi po sprejemanju drugačnosti in prijaznosti. Knjigo je poimenovala po pesmi in prve verze uporabila kot citat na začetku

Knjiga (in njeno sporočilo) je bila izjemno sprejeta po svetu, dobila je več prestižnih nagrad, po njej pa je bil posnet tudi film.

Pisateljica govori o knjigi:
pisateljica o knjigi

JULIJANOVA ZGODBA

Od trenutka, ko se srečata, je očitno, da August in Julian nikoli ne bosta prijatelja. Julijanovo ravnanje je neprijazno, hudobno, celo kruto. Toda zakaj? Je Julijan preprosto rojen nasilnež, ki je jezen, ker so se stvari v njegovem razredu s prihodom Augusta nekako spremenile? Ali pa se v njegovi zgodbi skriva še kaj drugega’? Pisateljica je v tem vprašanju videla izziv. V tej zgodbi vidimo dogajanje skozi Julianovo perspektivo, bralec dobi odgovore zakaj, hkrati pa tudi, kakšne spremembe so se dogajale v Julianovem čustvovanju in značaju zaradi Augusta.

Tom Harvey z babico živi v apartmajskem naselju nižjega sloja Crow Town. Šestnajstletni fant sovraži življenje v Crow Townu, nasilje tolp, narkomansko sceno in brezupnost, ki zaznamuje vsak dan. Ko ga prijateljica iz otroštva, Lucy prosi, naj jo po pouku obišče, se mu na poti pripeti nenavadna nesreča. Z najvišjega nadstropja zgradbe mu na glavo pade iPhone in mu prebije lobanjo, v katero se mu zarijejo raztreščeni delčki. 

Tom kmalu ugotovi, da je nenavadna nesreča pustila še bolj nenavadne posledice – da ni več le običajen šestnajstletnik, ampak, da  mu čip iz telefona, ki mu ga zdravniki niso uspeli odstraniti iz možganov, daje posebne moči. Postane nekakšen super junak. 

Ko Tom izve, da sta bila Lucy  in njen brat žrtvi napada in zlorabe  tolpe, ju želi maščevati. Svoje nove sposobnosti in moči  lahko uporabi na  maščevalnem pohodu proti vpleteni tolpi in drugim kriminalcem, ampak … če jih bo uničil v svojem maščevalnem besu in s svojimi posebnimi močmi, kaj bo to naredilo iz njega… ?! 

Pisatelj z iBojem svojim bralcem ne ponuja enostavne ali lahkotne bralne izkušnje. Stopnja nasilja v noveli je pretresljivo srhljiva in prikazana tako neizprosno realistično, da na trenutke jemlje dih. Negativni junaki so  zlobni (kot so lahko zlobni samo ljudje), brezčutni, notranje prazni ljudje, živeči v okolju brez upanja.  Pisatelj pozornost bralcev osredotoča na Toma, fanta, ki zase ve, da ni nič posebnega, a je to naenkrat zaradi nepričakovanega dogodka postal. In medtem ko v Crow Townu potekajo spopadi nasilnežev in z nasilneži, pravi in najtežji boj poteka v Tomu samem. Bralci sodoživljajo   Tomove čustvene boje in dileme ob vsaki izmed njegovih, kot se zdi,  nemogočih izbir, ob tem pa mu pisatelj vdahne izjemno človečnost kljub dejstvu, da je delček njega postal nekako “nečloveški”.  

V izpovedno zelo močni in občasno neprijetno vznemirljivi pripovedi, pisatelj prisili bralce v razmišljanje, kje je meja, ko gredo posameznikova dejanja predaleč, čeprav bi jih večina ljudi morda sprejemala kot “pravična”.  Kdaj se boj proti  nasilju in zlu sprevrže v  nasilje in zlo? Ali cilj opravičuje sredstva? Ali je za vsako ceno in z vsemi sredstvi, tudi z enakim nasiljem,  dosežen cilj sploh cilj, ki ga je vredno doseči?

S kombinacijo elementov znanstvene fantastike s filozofskim razmišljanjem pisatelj popelje svoje bralce na nepozabno bralno potovanje, ne le skozi knjigo, ampak tudi v samega sebe ter pušča odprtih veliko vprašanj za razmišljanje še dolgo potem, ko bralec prebere zgodbo.

LICA KOT ČEŠNJE

Kristina, dijakinja prvega letnika umetniške gimnazije, je z odhodom iz varnega, trdnega zavetja družine v mesto, z bivanjem v dijaškem domu, prisiljena začeti trgati vezi brezskrbnega otroštva ter z ustvarjanjem  novih začeti graditi nove odnose, ustvarjati svoje novo življenje in začeti oblikovati svojo odraščajočo osebnost. Prav zdrave, trdne korenine in odnosi, ki ji jih je kot dediščino za življenje omogočila  njena topla, razumevajoča,   ljubeča družina, ki jo tudi ob njenih novih  izzivih odraščanja brezkompromisno spremlja z oporo, potrebnim nasvetom, sprejemanjem in naklonjenostjo, ji dajejo v novem okolju potrebno notranjo trdnost in samozavest.  Tako Kristina zmore odprto in brez velikih notranjih dilem stopati v nove odnose – z zadovoljnim navdušenjem razvijati svoj glasbeni talent, oblikovati iskren in pristen prijateljski odnos s sostanovalko Patricijo ter sprejeti in biti pripravljena graditi svoj ljubezenski odnos z gimnazijcem Davidom.

Čeprav ji David čustva vrača in sprva kaže, da bosta zmogla ohranjati in razvijati svojo zvezo, nepričakovano teža prikrivane skrivnosti iz preteklosti ogrozi njuno sedanjost.

Nenadna smrt očima, rojstvo polbratca, ki prav tako kot on ne bo poznal očeta, predvsem pa pojav biološkega očeta, zanemarjenega in zapitega, v Davidovo življenje vnesejo čustvene dileme, dvome in iskanje odgovorov. Davidova notranja razklanost, obupne želje, izvedeti, zakaj je oče že v najzgodnejšem otroštvu izginil iz njegovega življenja,  spoznati ga ter mu pomagati izvleči se iz primeža alkohola in psihičnih travm, hkrati pa najti odgovore na zamolčane skrivnosti o  vzroku očetovega bivanja v zaporu, popolnoma zamajajo temelje Davidovega sveta in doživljanja. Še posebej,  ker za sabo in v svojem izkustvu nima trdne opore zdravih družinskih korenin. V želji pomagati očetu, da bi tako uspel navezati z njim stik, odnos, dovoli, da ga oče s svojimi problemi in odvisnostjo preveč potegne v svoj travmatični svet. V tem čudnem odnosu začne David prevzemati vlogo očeta svojemu očetu, kar ga čustveno tako preokupira, da ne zmore uvideti, da ne more reševati očetovih problemov, da bo le te  moral rešiti sam – ko se bo odločil, da jih hoče rešiti in sprejeti zdravljenje. Trpi seveda Davidova zveza s Kristino, ki skozi svojo drugačno družinsko percepcijo te probleme vidi, vidi nevarnost, da ob reševanju očeta lahko David sam utone v očetovem travmatičnem vsakdanu, hkrati pa ne ve, kako naj mu pomaga, saj jo čustveno odriva…

Še bolj pa je njun odnos na preizkušnji, ko tragična smrt iz preteklosti, ki usodno povezuje zgodovino njunih družin, s svojimi nerazrešenimi konflikti in travmami ogrozi njuno sedanjost … in prihodnost.

GREMO MI  V TRI KRASNE 

Kaj vse se lahko zgodi na poletnem taboru v naravi, kjer se znajde druščina mladostnikov, ki so jih odrezali od sodobne tehnologije? Če upoštevamo, da ima vsak od njih svoje težave, nekateri zelo, drugi manj resne, je odgovor: marsikaj! Panični in agresivni napadi in izpadi, zdravstvene težave, prve simpatije, včasih smešni in kdaj čisto resni komunikacijski zapleti, celo pogrešan oče.

V mladinskem romanu  sledimo dvema pripovedovalcema, Valentini in Urošu, ki ga poznamo že iz knjige Avtobus ob treh. Vsak po svoje doživljata tabor, predvsem pa nam odstirata svoji zgodbi – Valentino zaznamujejo motnje hranjenja, Uroša pa nezdravo podleganje sodobni tehnologiji. 

Jamarski pripravnik Blaž in popolna začetnica Irena se na lastno pest odpravita v jamo, a se avantura, ki naj bi se končala z nekaj dobrimi selfiji, kmalu sprevrže v boj za preživetje. Pogrešan pa je tudi gozdar, ki ga reševalne ekipe na terenu že iščejo …

Kaj dobimo, ko izkušen avtor, ki je hkrati tudi izkušen jamar, postavi dogajanje svojega novega mladinskega romana v jamo? Napeto, prepričljivo napisano pustolovko! Damijan Šinigoj je svojemu odlično sprejetemu romanesknemu mladinskemu prvencu Iskanje Eve pridružil polnokrvno pustolovko, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga Šinigoj kot vrhunski jamar pozna kot lasten žep. Posledično so opisi izjemno prepričljivi, prav tako pa tudi vse dogajanje povezano z iskanjem in reševanjem pogrešanih oseb. Kjer veter spi je zares napeta in tudi kompozicijsko razgibana knjiga, v kateri se srečata dve liniji – v eni gre bralec po sledeh pogrešanega uslužbenca Zavoda za gozdove, v drugi sledi fantu in dekletu, ki si hočeta privoščiti pustolovščino, a se le-ta kmalu prevesi v dramo. 

MAJ ZA VEDNO:)

Maj za vedno, je pripoved o pogumnem fantu, ki bi mu lahko bolezen uničila marsikatero življenjsko priložnost, pa mu je ni.

Knjiga je dokaz, da bolezen ne sme vplivati na našo življenjsko pot in usodo!

JULIJA JE ZALJUBLJENA LOL

Zadnji meseci, tedni, dnevi devetletke. To je takrat, preden se začnejo daljša in napornejša poglavja življenja, težave nasploh. To je takrat, ko je deklicam iz revij, knjig in z interneta že vse jasno, čeprav večina ni še ničesar poskusila … To je takrat, ko starši in odrasli nasploh komaj vedo, kaj je prav in kaj ne. Punce pa še manj!   Pisateljica Majda Koren je tudi doma v brezpotjih medmrežja. Ve, da na njih lahko srečaš marsikoga  in marsikaj. Ampak zato ne moralizira; ve, da je najmočnejše orožje za boj proti mladostnim razočaranjem in orodje za spopadanje z realnostjo pogovor. In smeh! Zato: lol:) …

Starr Carter je razpeta med dva svetova: revno soseščino, v kateri živi, in bogataško predmestno šolo, ki jo obiskuje. Krhko ravnovesje med tema dvema svetovoma se poruši, ko pred njenimi očmi umre njen najboljši prijatelj iz otroštva.

Neoboroženega Khalila ustreli policist. Kmalu zatem se njegovo ime pojavi na naslovnicah časopisov – eni o njem pišejo kot o gangsterju, drugi trdijo, da je preprodajalec drog, na ulicah pa vre. Bo policist odgovarjal za Khalilovo smrt ali pa bo ta ostala nekaznovana? Starr je edina, ki ve, kaj se je v tisti noči zgodilo …

Prvenec ameriške reperke Angie Thomas (1988) iz leta 2017 je velika uspešnica, ki je požela tudi navdušene odzive kritikov. Knjiga je prevedena v številne jezike, prejela je mnogo uglednih nagrad, med njimi nagrado Michaela L. Printza (2018) in nemško nagrado za mladinsko književnost (2018). Po zgodbi je posnet film.

SREBRNA PLAVUT

Sedemnajstletni James je dijak prestižne deške šole Eton. Med velikonočnimi počitnicami obišče strica Maxa na Škotskem. Stric ga med drugim uči voziti avto in loviti ribe. A žal ne v skrivnostnem jezeru v bližini, ki je obdano z bodečo žico in opozorili o  prepovedi približevanja. Jezerske globine skrivajo vznemirljivo in dobičkonosno skrivnost, a ne takšno, kot bi bilo glede na opozorila pričakovati. Zato pa nič manj nevarno, če kdo vtakne radovedni nos tja, kamor ni treba. Kot recimo mladi James, ki ga skrivnosti in nevarnosti že od nekdaj privlačijo…

 KRVAVA VROČICA

Bratovščine so že od nekdaj tradicija na Etonu. Tudi James se pridruži eni izmed njih. Hkrati pa nehote odkrije še drugo, veliko bolj nevarno združenje … Večim gojencem Etona doma vlomijo in odnesejo dragocene umetnine. Družina Marka Goodenougha izgine v Sredozemlju. In ko se Jamesu ponudi priložnost udeležiti se križarjenja, je to tudi priložnost za razreševanje skrivnostnih dogodkov, ki povezujejo Eton in Sardinijo.

Družina Iana Fleminga, avtorja romanov o slavnem agentu Jamesu Bondu  (agentu 007), je pisatelju Charlesu Higsonu dovolila, da si izposodi lik Jamesa Bonda in v petih zgodbah “osvetli” njegova najstniška leta, v katerih je kasneje slavni agent prav gotovo tudi počel kaj   razburljivega. Nastalo je pet napetih pustolovščin, od katerih sta v slovenski jezik prevedeni samo prvi dve.

V knjigah je tok pripovedi hiter, potekajoč skozi dinamične dialoge, nepričakovane zaplete in veliko napetih, zelo nazorno izrisanih akcijskih prizorov.  Bistvo dogajanja sloni na akciji sami, zapletih, ki jo pogojujejo, in razrešitvi težav s pomočjo bistrega, pogumnega mladeniča, pred katerim je v prihodnosti skrita briljantna kariera boja proti zločinskim naklepom.

Knjige prinašajo lahkotno branje, brez pretenzij po večji kvalitativni in vsebinski vrednosti, in so namenjene zlasti bralno percepcijsko  manj spretnim fantom.

Večkrat nagrajena novozelandska pisateljica Vivienne Joseph v dogajalnih in še bolj čustvenih preobratov polni zgodbi  bralcu ponudi vživetje v zapleteno, notranjih dilem in dvomov polno življenje sedemnajstletnega Kanea.

Kane potem, ko najde svoje dekle v objemu najboljšega prijatelja, jezen in obupan pod vplivom alkohola povzroči prometno nesrečo – zbije majhnega fantka. Otrok nesrečo sicer preživi (in Kane tudi pokliče reševalce), a krivda in iz nje izvirajoči strah naženeta Kanea v beg v neobljudeno divjino novozelandskih gozdov. Tam sreča samotarskega lovca Cliffa, se z njim spoprijatelji … in dobi nekaj dragocenih lekcij o življenju, ki ga, čeprav spet zamoči, prisilijo, da začne razmišljati tudi o vzrokih svojega načina reševanja problemov – z begom. Zave se, da se bo moral, preden bo lahko nadaljeval svoje življenje, soočiti sam s sabo, s svojimi zakopanimi dvomi, nezazčiščenimi, še iz otroštva in očetovega odhoda izvirajočimi strahovi, zlasti pred izgubo in odgovornostjo … Da je beg le cenena, a neustrezna izbira, ki se je je, tako kot oče, posluževal vedno, ko bi moral zbrati pogum in prevzeti odgovornost. A samo prevzemanje odgovornosti nudi možnost za popravilo napak in preko tega možnost iti naprej…

In Kane se odloči vrniti in soočiti se s posledicami svojih napak…

Skoraj sedemnajstletna Mirjam, ali Minki, kot jo kličejo, je prepričana, da se svet vrti samo zaradi lepega Saše Hartmanna, ki jo je, čudež vseh čudežev, njo, “malo niče” izbral za svojo punco. Seveda se sedaj tudi Minkin svet vrti samo okoli njega, tistega, kar govori, kar mu je všeč, s čimer se ukvarja, kar si želi … in vsa dekleta ji zavidajo. Če si Saša želi od Minki več, kot je pričakovala, je po mnenju njene prijateljice Gine čisto normalno. Minki mu je seveda pripravljena ustreči, saj je Saša prav gotovo ljubezen njenega življenja…

Sanjski sobotni zmenek s Sašo (med očetovo službeno odsotnostjo), za katerega temeljito zlošči in pripravi hišo (in sebe), pa ne poteka čisto po pričakovanjih. Nepričakovani (pravzaprav pričakovani, le da ji je oče pozabil povedati) prihod Feliksa, fanta, ki ji je v otroštvu med družinskimi druženji grenil življenje, temeljito pokvari romantično vzdušje. Po Sašinem jeznem odhodu je Minki prisiljena preživeti vikend  v nadležni družbi Feliksa, ki je prišel v mesto delat   sprejemne izpite na univerzo.

A, presenetljivo, med kuhanjem jeze in mule v dveh dneh nezaželjenega sobivanja Minki prvič, odkar se je zaljubila v Saša, začne razmišljati tudi o svojih pričakovanjih, željah, vlogi v njuni ljubezenski zvezi … in pride do nenavadnih ugotovitev … Je Saša res tisti pravi? Ali pa bi moral tisti pravi tudi njo videti in razumeti kot tisto pravo, takšno kot je …

Pisateljica Gaby Schuster zapleteno   tavanje skozi tokove in čeri prve zaljubljenosti ubesedi skozi Minkino prvoosebno doživljanje in razmišljanje. Minki z veliko mero humorja, kančkom samoironije in kljub “velikemu razočaranju” s presenetljivo optimistično vedrino analizira svoja doživetja, občutke ob njih, dvome, vprašanja, ki se ji porajajo … in odgovore, ki jih je sposobna s dovolj treznim in razsodnim razmišljanjem najti … zase in za svojo prihodnost.

 VELIKE ZELENE OČI

Lenni je čisto običajna petnajstletnica, ki z velikimi zelenimi očmi, polnimi optimizma in pričakovanj, zre v svojo prihodnost. A njeno prihodnost v trenutku usodno spremeni prometna nesreča, v kateri Lenni izgubi vid.  Že tako z vso, za ta leta značilno,  ranljivostjo, nezaupanjem v lastni videz in sposobnosti, obremenjena najstnica se mora soočiti z novo, grozljivo stvarnostjo, v kateri so se vsi načrti, cilji, vsa pričakovanja, sanje in celotno življenje sesuli v črno temo. In v tej temni stvarnosti se bo Lenni morala naučiti na novo orientirati, samostojno gibati, živeti … in preživeti. Sprva popolnoma obupana in depresivna odklanja pomoč, prijatelje … Soočenje z drugimi slepimi in slabovidnimi, opogumljanje ljudi, ki razumejo njene občutke, ki  poznajo grozo, ki jo doživlja, ji pomaga narediti prve, obotavljajoče se korake v ta novi svet. Z vso občutljivostjo, strahom in negotovostjo išče v svoji okolici potrditve svojega novega jaza, prisluškuje odzivom prijateljev, znancev … sočutje in pomilovanje, ki je lahko celo bolj boleče kot odkrito odklanjanje in posmeh, pa tudi iskreno sprejemanje, prijateljstvo kot pred nesrečo …

Lenni spozna, da je v sebi močnejša, kot je mislila. Da se lahko bori, da si upa, tudi sama v Berlin na praznovanje Frederikovega rojstnega dne, da lahko ljubi in je ljubljena … da se zanjo življenje ni končalo …  da lahko sprejme dano in ne samo preživi, ampak si ustvari   prihodnost – sicer drugačno, kot je načrtovala, a zato nič manj lepo in vredno.

Knjiga, ki je nastala po resničnih dogodkih, bralcu skozi pretresljivo realistično zgodbo ponudi izkustvo tragične življenjske situacije in v njej izjemnega preizkusa fizičnih in psihičnih moči deklice Lenni. Sporočilo zgodbe je nedvoumno;  da so omejitve tam in takšne, kot si jih sami postavimo ter da jih lahko vedno znova presegamo, če zberemo dovolj volje in poguma.

Zgodba bralcu ponuja  mnogo vprašanj in tem za razmislek: o ustrezni (ne “dušeči”) empatiji do invalidov, o ravnanju in tretiranju ljudi s določenimi telesnimi ali psihičnimi primanjkljaji,  kdaj sočutje ali celo pomilovanje  seže iz potrebne pomoči v omejevanje možne in za samopodobo invalidne osebe zelo potrebne samostojnosti …

Vsekakor je knjiga Velike zelene oči ena izmed tistih, ki v bralcu puščajo sledi.

NE ČUTIM SE

Elina se je nepričakovano uvrstila v naslednji krog pevskega tekmovanja. Njeni novi oboževalci so navdušeni, ona pa se počuti vedno bolj prazno, ne ve več kdo je, niti kaj si želi. V brezizhodnosti se zateče k samopoškodovanju.

Ko jo opazi član žirije, se Elina zbliža z njim. Prepričana je v ljubeč odnos – saj zaradi svoje čustvene lakote in želje po zaščiti ne vidi, da ji je ponujena le bežna avantura. V trenutku, ko se je prisiljena soočiti z grozo pred zapuščanjem, se njen nestabilni čustveni svet do konca zdrobi.

Jana Frey realistično in občutljivo pripoveduje o dolgotrajni motnji v osebnostnem delovanju (borderline), s katero se mora spopasti nadarjena deklica in o njenem ponovnem vračanju v zdravo življenje. 

ZRAK ZA ZAJTRK

Serafina ima 64 kil. Počuti se debelo in nesrečno. Kako rada bi bila tako lepo vitka kot prijateljica Ernestine ali mlajša sestra Maria. Ta želja jo povsem obsede.  Želja postaja vse močnejša in nekega dne preneha jesti. Serafina strada in strada. Dokler skoraj nič več ni ostalo od nje.

JAZ, DRUGAČNA

Kelebek je turško dekle. S starši in bratom živi v Nemčiji, kjer ima prijatelje in obiskuje šolo. Rada slika in opazuje okolico. Kljub temu, da se je njena družina integrirala v nemško družbo in okolico, ohranja turško tradicijo. Ni poletja, ki ga ne bi preživeli na vzhodu, ne praznovanja brez turške hrane in ne dneva brez turških besed in priprošenj Alahu.

Nežna in čuteča Kelebek uživa v velikih in glasnih družinskih praznovanjih v Turčiji, pa vendarle čuti, da je drugačna, da je tudi Nemčija del nje. Ko prestopi najstniški prag ji je zapovedano nositi naglavno ruto. Ne sme z vrstnicami zvečer v disko.

Ko pa se zaljubi poprej oboževana turška kultura pokaže svoj pravi obraz. Oropa jo svobode, poseže globoko v njeno zasebnost in za vedno uniči odnose do sorodnikov. Celo Sercan, brat s katerim je odraščala in delila svoje sanje ter strahove, postane njen sovražnik, zagovornik krive vere in nasilja.

SAMO SREČNA BI BILA RADA!

Lisa in Lela sta najboljši prijateljici že od nekdaj, a si delita skrivnost: občutek krivde zaradi dogodka pred mnogimi leti, o katerem se ne pogovarjata z nikomer. Nekega dne jima po naključju pride v roke vrečka s crystal methom in njuno na videz trdno in neuničljivo prijateljstvo je nenadoma postavljeno na preizkušnjo. Lela se potaplja vedno globlje v svet omame: ko jo obliva zlata svetloba, namreč ne dvomi več o ničemer, vse izgine in ona ni več ona.

Zgodba o uničujočem srečanju s crystal methom, ki jo izmenično pripovedujeta Lela in Lisa, kljub vsemu vzbuja zaupanje v moč prijateljstva.

ZRNO LJUBEZNI

Pisateljica Siobhan Parkinson v knjigi prepleta dve zgodbi, ki se časovno dogajata v dveh zelo različnih zgodovinskih obdobjih, povezujeta pa ju skupna motiva – iskanje ljubezni in lastne identitete. V vsaki zgodbi bralec spremlja par dvojčic, ki  ob soočanju s čustvi ljubezni skozi genetsko identičnost dvojčkov iščeta in izražata  svojo unikatno osebno identiteto.

 V obeh primerih je katalizator te osebne diferenciacije prihod fanta – v zgodbi, ki poteka v ospredju, dogajalno v sedanjosti, v odnose med sestrama Lydio in Julio vnese napetost priselitev čednega Afričana Tita; v vzporedni zgodbi Zvedavkino drevo (ki jo Julia pripoveduje Lydii) iz keltskih časov pa ranjeni rimski poveljnik ogrozi mirno življenje sester Sun´vi in Eve. V obeh primerih fant uteleša tudi drugačne, celo sovražne (v primeru rimskega “okupatorja”), kulturne vzorce, njegov vstop v zgodbo pa poleg ljubezenskih zapletov povzroča tudi konflikte ob soočanju  družbenih stereotipov časa z  individualnim preseganjem (zaljubljenih parov) rasnih, kulturnih in z vlogo spolov (v preteklosti) določenih ovir. V obeh primerih je ljubezen tista sila, ki pri eni izmed dvojčic ne samo prebudi notranjo moč, da se bori za svojo ljubezen, ampak tudi izrazi svojo lastno individualnost …

Dinamična, z dialogi razgibana pripoved spretno prepleta obe zgodbi, ohranja bralčevo pozornost, hkrati pa skozi dogajalni okvir odpira številna univerzalna vprašanja o iskanju lastne identitete znotraj univerzalnosti, o potrjevanju in izražanju  unikatnosti ali drugačnosti znotraj družbene (ali družinske) uniformiranosti, o odkrivanju svojega jaza …

SESTRE… NI ŠANS!

Cindy, bistra, nekoliko uporniška, cinična najstnica, še vedno prizadeta ob mamini nenadni smrti, je neprijetno šokirana, ko se oče zaljubi v eno izmed njenih učiteljic in to v žensko z dvema odraščajočima  hčerkama. Saj ne more biti resen? Cindy si ne more predstavljati bolj grozne stvari, kot imeti učiteljico za mačeho … in kar se tiče njenih “poškrobljenih” hčerk – nikoli ju ne bo imela za sestri … ni šans!

Toda če Cindy ne mara bodočih “sester”,  jo onidve vidita kot čisto grozo – razvajeno, arogantno, nesramno do njiju in njune matere. Ne glede na to, da se mama namerava poročiti z njenim očetom, si ne moreta predstavljati, da bosta dobili Cindy za sestro … ni šans!

Žal se ne glede na mnenje deklet,  starša poročita in jih združita v novo, vsaj uradno,  družino. Bodo tri nove “sestre” skozi skupno bivanje kdaj spremenile mnenje druga o drugi? Se bodo naučile sprejeti druga drugo v vsej navidez nesprejemljivi različnosti? Se bodo sploh kdaj pod isto streho počutile doma, varne in sprejete, kot resnična družina?

Pisateljica je zgodbo sestavila kot dva dnevniška zapisa, ki oblikovno nakazujeta različnost njunih zapisovalk Cindy in Ashling tako, da se začneta spredaj in zadaj knjige, obrnjena na glavo in vodita bralca proti sredini knjige – morebitni skupni točki tudi v odnosu obeh deklet. Zgodba je pripovedovana in dopolnjevana z dveh perspektiv – iz perspektive uporniško jezne, ironično zajedljive Cindy ter resne, umirjene, odgovorne, a tudi bolj čustveno ranljive Ashling. Dogodki, ki v temelju zamajejo njun domače poznan svet, ju prisilijo, da spremenita ne samo nekatere navade, vedenjske vzorce, ampak da tudi prevrednotita svoja stališča, občutke, pogled na družino, življenje in sami sebe. Morda  prav ta nova perspektiva omogoča dovolj strpnosti in empatije za korak  proti drugi … korak, ki je nujno potreben, da bi nekega dne kot družina lahko hodili skupaj, v isti smeri …

Knjiga je prejela nagrado za najboljšo mladinsko knjigo na Irskem, Bisto Book of the Year Award (1997).

Za pisateljico Marinko Fritz Kunc je značilno, da v svojih literarnih delih odslikava v sodobni družbi prisotne probleme, ki boleče ali celo usodno zaznamujejo življenja junakov njenih zgodb. Njena dela so literarno ogledalo, ki ga postavlja pred družbo in posameznika in v katerem se zrcali, pogosto namerno, spregledana stvarnost. Zato njene knjige velikokrat ne prinašajo srečnega konca, niti ne ponujajo enostavnega razpleta ali rešitve. So kot življenje samo – nepredvidljive, žalostne, tragične, pa tudi vesele in opogumljajoče. 

PUNČKA V OGLEDALU

Šana je obićajna najstnica z običajno  družino in običajnimi problemi, ki so obvladljivi in rešljivi… dokler njena obsesija z vitko postavo, pogojevana z   izkrivljeno percepcijo same sebe in občudovanjem prijateljice manekenke, ne preraste v bulimijo – bolezensko stanje prenajedanja in nato izzvanega bruhanja. A Šena, ki je prepričana, da ima svojo “metodo za doseganje vitke postave” pod kontrolo, si noče priznati, da je njena problematična in nevarna navada prerasla v fizično in psihično zdravje ogrožajoč problem, ki si ga ni pripravljena niti priznati še manj pa se soočiti z njim. Šele ob tragični usodi prijateljice manekenke in odkriti kritični pripombi fanta, ki ji postaja všeč, se je pripravljena zamisliti … Ob tem pa si je prisiljena priznati, da so ji stvari ušle iz kontrole in da svojih problemov ne bo zmogla sama rešiti.

MODRI PULOVER

Nasilje obstaja v različnih oblikah …  surovo odkrito, vsem vidno, ki ga je možno zaznati in zato tudi zaustaviti … pa tudi  za na videz brezhibno javno podobo skrito, a zato nič manj strašljivo in ogrožujoče, ki se najpogosteje dogajajo za zaprtimi stenami domov. Anina družina bi v očeh zunanjega opazovalca lahko veljala za idealno … izobražena starša, urejen dom, dva lepo vzgojena otroka, starejši fant Klas že študent, mlajša Ana srednješolka … A za to svetlo podobo urejenosti je skritih veliko bolečih in mračnih lis … očetovo skrivno popivanje in agresivnost, ki jo usmerja predvsem proti Klasu, mamina naveličana čustvena distanca, hkrati pa slepa brezbrižnost za moževo nasilno znašanje nad sinom, Klasove modrice, poškodbe in čustvene brazgotine ter Anino travmatično odraščanje v tem čustvenem kaosu. Ana sicer ni neposredna žrtev očetovega nasilja, a   kot posredna spremljevalka dogajanja sodoživlja, mogoče zaradi svoje nemoči karkoli spremeniti še bolj intenzivno, bratovo bolečino, materino brezbrižnost ter očetovo krutost … do trenutka, ko usodni dogodek v njej pretrga še zadnjo šibko vez čustvene lojalnosti do očeta…

KAM GREJO PTICE UMRET

Knjiga je nastala po resničnih dogodkih. Pisateljica jo je posvetila srednješolki Sonji, katere tragično zgodbo je, literarno preoblikovano, ubesedila v knjigi, na koncu pa dodala še nekaj Sonjinih pesmi v rokopisu. 

Zgodbo gimnazijke Gale spremljamo skozi retrospektivno prvoosebno pripoved njene najboljše prijateljice Nine. Skozi Ninino doživljanje spoznavamo in soobčutimo Galino postopno drsenje v brezno drog in odvisnosti ter Ninino nemoč pomagati prijateljici. Gala, materialno presita, a čustveno osamljena in lačna,  preko novega fanta Marka (v bistvu dilerja in kriminalca) zaide v svet drog, ponočevanja, sumljivih zabav, ki jo vsrka vase in še preden se dobro zave, ji življenje začne krojiti njena odvisnost. Nina kmalu zazna spremembe v prijateljičini osebnosti, kmalu tudi izve resnico o njeni odvisnosti, a vsa njena prizadevanja, da bi Galo izvlekla iz primeža drog in problematične družbe, v katero je tako lahkomiselno zašla, naletijo na oviro, ki je tudi vsa moč prijateljstva ne more premagati … moč odvisnosti in nepripraljenost Gale resnično boriti se proti njej. Nina mora na koncu priznati poraz … če hoče rešiti sebe… 

FINTA V LEVO

Ozadje knjige je resnična zgodba narkomana in dilerja, v knjigi imenovanega Jure, ki se je zaradi preprodaje ekstazija znašel v tržaškem zaporu. Zato tudi podnaslov Izpoved mladega zapornika.

Juretovo dijaško življenje ob materei samohranilki in do sina  povsem brezbrižnem očetu je bilo ujeto med nujnostjo šole, dekletom Petro in žurerskimi vikendi … do usodnega večera, ko je Petra na poti z žura  v prometni nesreči  izgubila življenje. Juretovo življenje njena smrt usodno zaznamuje … zanemarjanju šole sledi ponavljanje letnika in kasneje izključitev, socialna stiska pa ga privede v roke Crnega, vodje ljubljanskega kriminalnega podzemlja. Tako se začne Juretovo drsenje v svet kriminala, njegova dilerska pot, ki ga iz Ljubljane vodi na Primorsko pa se ob pomoči dvoličnega novega dekleta Špele konča v zaporu. Končna postaja ali streznitev … za nov začetek?

Zgodba je napisana skoraj surovo realistično, hladno, kruto stvarno, kot je svet, ki ga glavni junak v svoji izpovedi predstavi, z namenom pri bralcu prebuditi  čustven odziv.

FAKTOR X

Tudi v tej knjigi, ki jo je pisatelj podnaslovil Izpoved naivne manekenke, pisatelj skozi realistično pripoved razkrinkava probleme sodobnega sveta. Skozi popularne družbene vzorce in medijski reklamni aparat  ustvarjena idealna podoba lepih, uspešnih, slavnih, bogatih že dolgo neti sanje mladih deklet o manekenski slavi v soju blišča in bogastva. Da se za bliščem in sijajem, ko ugasnejo žarometi, skriva povsem drug, krut in brezobziren svet, v katerem se naivna, slave in uspeha željna dekleta hitro izgubijo, mnoga celo propadejo, si glavna junakinja Maša prizna pozno (potem ko lahkomiselno zabrede v svet drog in je žrtev posilstva), a vendarle ne prepozno…

JUTRI BOM UMRL

Roman Jutri bom umrl, s podnaslovom Izpoved ljubljanskega frajerja opozarja na kugo sodobnega časa – AIDS.

Brata Luka in Jaka loči razpad družine in očetova odločitev, da starejšega brata prisilno odpelje s sabo. Mlajši brat izgubo brata skuša pozabiti z ukvarjanjem s športom, po usodni poškodbi pa mu stvari začnejo uhajati iz rok … njegovo nebrzdano uživanje življenja pa se konča z usodno okužbo in vnaprej izgubljeno bitko za življenje z doslej nepremagljivim nasprotnikom …

ZADNJI MEGA ŽUR

LJUBEZEN UBILA MATURANTA MATEJA. Na maturantskem plesu si je vzel življenje dijak Matej Lampe. Menda je bil vmes ljubezenski trikotnik med lepo Tjašo, prijateljem Igorjem in njim. Spet je ubijala – naj se sliši še tako nenavadno – ljubezen!

Tako so časopisi poročali o Matejevem samomoru. A njegove ljubezenske težave so bile le vrh ledene gore. Če je na maturanskem izletu začeta ljubezenska zveza s sošolko Tjašo prinesla prve napetosti v Matejevo življenje, se je njegovo zapletanje v mrežo laži in prevar začelo z Svenom in njegovo pripravljenostjo pomagati Mateju ne le z inštrukcijami iz matematike, temveč tudi z belimi tabletkami in zapletanjem naivnega fanta v skrivnostno druščino Srečnih angelov …  v mrežo, ki ga je vedno bolj neizprosno stiskala … dokler ni preostal samo en izhod …

Napeta, nepričakovanih zapletov polna pustolovska serija o mladem vohunu Alexu Riderju, ki mestoma spominja na kultnega vohuna Jamesa Bonda, ponuja bralcu predvsem sproščujoči užitek v napeti bralni pustolovščini.

Alex je bister, radoveden štirinajstletnik, ki po smrti staršev v letalski nesreči odrašča pri stricu. Po zaslugi strica se ukvarja s številnimi športnimi aktivnostmi in razvija druge koristne spretnosti. Nenavadna stričeva smrt v prometni nesreči v njem prebudi sumničavost in kot ga je stric vzgojil, naj nikoli ne odneha, Alex poskuša raziskati okoliščine stričeve smrti, ob tem pa odkrije nevarno skrivnost… Tako nevarno, da potrebuje zaščito angleške tajne obveščevalne službe MI6, ki kmalu razkrije fantove mnoge spretnosti. Ponudijo mu ne samo možnost maščevati stričevo smrt, ampak tudi kariero … po treningu postane njihov najmlajši vohun, ki ob pomoči posebnih “pripomočkov” v vsaki knjigi uspešno premaguje zločinske veleume, rešuje zapletene primere in se spopada z zlom … ob tem pa nehote razkrije tudi skrivnostno resnico o smrti svojih staršev …

Serija je doživela v svetu velik uspeh. Samo v Angliji je bilo prodanih več kot 13 milijonov knjig, ki so bile prevedene v več kot 28 jezikov. Po njej je bil posnet film in TV serija.

Enajstletnemu Joeriju se življenje spremeni čez noč. Starši ga najprej odpeljejo na počitnice, potem v novo hišo, nov kraj, novo šolo. Njegovega starejšega brata Stefana ni nikjer – o njem nihče ne govori, še najmanj pa starši. Kot da ne bi nikoli obstajal. Zakaj? Kaj se je zgodilo? Je Stefan spet kaj ušpičil? Je kaznovan? Kje sploh je? Zakaj starši in vsi sorodniki tako trdovratno molčijo o njem? Joeri je zbegan, žalosten, jezen. Ker svojega velikega brata Stefan neznansko pogreša, mu piše odkritosrčna pisma.Obenem se sooča tudi z napetostjo doma, z novim okoljem in novimi sošolci. Nanj se še posebej naveže zvedava sošolka Lonneke, ki je tudi sama polna skrivnosti, in skupaj se odločita ugotoviti, kaj se je zgodilo s Stefanom.

Nizozemski avtor Emiel de Wild se poklicno ukvarja z gledališčem in filmom, s svojim literarnim prvencem pa se je v hipu povzpel med najbolj priznane in brane nizozemske mladinske pisatelje. Za Bratovsko skrivnost, ki se prebere na dih in ti še dolgo ne gre iz glave, je leta 2014 prejel nagrado SREBRNO PERO, roman pa se je uvrstil tudi med BELE VRANE, v izbor najboljših mladinskih in otroških knjig iz vsega sveta.

Najstnik Simon je up slovenskega smučanja, tudi v mednarodnem okolju se uvršča na najvišja mesta na smučarskih tekmovanjih, potem pa doživi prometno nesrečo. Zanj je smučanja konec. Njegov oče se s tem ne more sprijazniti in Simon ima zato občutek, da je za očeta postal slabič. Da bi se izkazal in bi mu oče dal priznanje, se odloči, da bo med počitnicami mesec dni preživel v gozdu brez vseh civilizacijskih pomagal. To ni tako preprosto, kot si je predstavljal, a tretji teden se je življenja zunaj civilizacije že navadil. Takrat naleti na dvanajstletno deklico, ki ubeži svojim ugrabiteljem. Simon ji pomaga rešiti se.

Gre za pustolovsko-kriminalni mladinski roman, ki vešče opisuje način preživetja v naravi, natančneje v kočevskih gozdovih. Roman se problematike odraščanja loteva prek napete pustolovske zgodbe ter odlično združuje dva pola preživetja – naravnim in človeškim oviram navkljub.