Skrivnost ima skrivališče
za sedmimi pečati.
Do nje vodi skrito stopnišče
z devetimi skrivnimi vrati.

Skrivnost je skrivnostno nedosegljiva
In skrita do vsega sveta.
Zato najraje prebiva
v skrivnem kotičku srca.

V skrivnostni molk se zagrinja,
vsa tiha, kot da je ni.
A vendar nas nase spominja,
ker nas na tihem teži.

Skrivnost se ne more izdati,
pa se spet skriti nazaj.
Ker mora potlej večno sijati,
zakleta v Giocondin smehljaj.

Zgodba na prvi pogled na lahkoten in zabaven način opisuje doživljanje in odraščanje Juniorja (oziroma Arnolda), Indijanca, ki si iz  malodušja vsakdanjega životarjenja v rezervatu,  z lastno voljo in odločenostjo slediti sanjam utre pot v srednjo šolo in drugačno življenje. A skozi humorno lahkotnost prvoosebne pripovedi pronica globina čustvovanja in čutenja fanta, ki je v obeh skupnostih, v katerih živi, malo drugačen, svojo drugačnost razume in jo sprejme, hkrati pa želi biti sprejet tak,  kot je in uresničiti svoje sanje.

Življenje v rezervatu Spokane, ali rezki po Juniorjevo, sicer omogoča osnovno preživetje, a s svojo ujetostjo v temačno dediščino preteklosti ter družbeno izključenost in segregacijo utesnjuje, ne ponuja upanja in ubija sanje. V rezki je Junior “nula med nulami”. On pa noče biti nula, želi si več, želi si sanjati in svoje sanje tudi živeti. Zato se vpiše na srednjo šolo izven rezervata, šolo Reardan, ki jo obiskujejo beli otroci bogatih farmarjev. Čaka ga težak boj, najprej da sploh lahko naredi ta korak (zlasti z  Rowdyjem, sicer najbolj nasilnim mulcem v rezki, a tudi iskrenim in najboljšim prijateljem) ter kasneje na novi šoli, kjer si mora svoje mesto in nove prijatelje šele izboriti (dobesedno) in pridobiti. A sčasoma mu uspe ne samo slediti svojim sanjam izven ozkih in utesnjujočih geografskih in družbenih meja rezke, ampak tudi ohraniti svoje korenine in odnos do družine.

V zgodbo je pisatelj, pesnik in režiser indijanskega rodu zajel svoja lastna izkustva odraščanja v z družbeno segregacijo zaznamovani indijanski skupnosti. Zanjo je prejel več nagrad, med njimi leta 2007 nagrado National Book Award for Young People’s Literature.  Knjiga je bila leta 2008 uvrščena med deset najboljših knjig za mladino, ki jih priporoča Ameriška zveza mladinskih knjižničarjev (YALSA), priljubljena je med bralci po vsem svetu.

V mladostnikom domačem jeziku in slogu pisatelj ujame utrip vsakdanjega življenja skupine mladih, ki sebe poimenujejo smeltonska banda – po naselju, kjer živijo. Monotonost vsakdanjika, ki ga grenijo šolske, družinske in osebne težave, preganjajo z druženjem na betonski ploščadi pred bloki, merjenjem moči in spretnosti s kolesi ter zabijanjem časa z neskončnim, pogosto brezpomenskim klepetanjem. Konec šolskega leta prinese nove težave, zlasti Suhemu, ki bi zaradi slabih ocen v spričevalu najraje pobegnil od doma. Morda bi lahko nekaj časa preživel na Rožniku, dokler se starši ne bi nekoliko ohladili?… In ostali člani bande se mu  iz solidarnosti pridružijo. A njihova pustolovščina se nepričakovano še bolj zaplete…

Poleg humornih elementov je za knjigo značilna uporaba slenga v dialogih med mladini junaki zgodbe.

SPOPAD NA ROŽNIKU

To je nadaljevanje zgodbe o Smeltonski bandi, ki živi v naselju BS-3 pri Smeltu, svojo trdnjavo pa ima na Rožniku. Zanjo izve šišenska tolpa, ki si jo hoče prilastiti. Ko je videti vse že skoraj izgubljeno, poseže vmes Branka in na poseben način reši fantovsko čast. Pomaga ji  zlati prinašalec Lem. 

Družina je tisto  zavetje, kjer bi se otrok moral počutiti varnega,  sprejetega in ljubljenega. Kaj pa, če je je to varno zavetje naenkrat ogroženo, ker njegova najpomembnejša sestavna člena, oče in mati, zaradi medsebojnih nasprotij in novih čustvenih iskanj uničita tisto, kar je bilo nekoč družina?
To se zgodi enajstletnemu Christophu in njegovi starejši sestri, ko se mama odseli k novemu partnerju in pusti očeta, da precej neuspešno krpa zdrobljene koščke njihovega družinskega vsakdana. Z nastalo situacijo se še posebej težko sprijazni Christoph, kar se močno odraža tako pri njegovem delu v šoli kot v brezupnem poskusu iskanja mame. Najhuje pa ga zadene spoznanje, da ločitev staršev ne pomeni samo ločitve od enega izmed staršev, ampak tudi od sestre, ki bo odslej živela pri očetu, on pa pri materi.

Francoski pisatelj je v svoji nagrajeni knjigi problematiko ločitve in razdora družine predstavil skozi perspektivo čustvovanja in doživljanja otrok, zlasti mlajšega sina, ki skozi čustveni pretres in kaos sesutih temeljev svoje eksistence išče svojo novo realnost, samega sebe in porušeno zaupanje v odrasle v svojem življenju.

Čeprav je zgodba o ljubljanski osmošolki Jagodi Koprivi izšla pred štirimi desetletji, ostaja s tematiko odraščanja, prvih iskanj in skozi njih zorenja v čutečo, odgovorno mlado osebnost sveža in privlačna tudi za današnje bralce.

Jagoda Kopriva se sooča s težavicami in problemi, ki so dobro znani spremljevalci vsakega odraščanja – občasne napetosti in spori s starši in mlajšo sestro, preizkušnje in sklepanje trdnih prijateljstev ter prva zaljubljenost in razočaranje.  Posebnost Jagodine zgodbe je morda  v njenem odprtem, pozitivnem soočanju s problemi (tudi z razočaranji), sposobnosti prisluhniti drugim in se pogovarjati (tudi s starši) predvsem pa v njeni čustveni toplini, s katero sprejema, skuša razumeti in pomagati ljudem v svoji bližini (prijatelju Nejcu pri njegovih družinskih problemih, zanemarjenim Podhostnikovim otrokom v bloku, sošolki Slavici, ki prihaja iz Hrvaške…). Jagoda prav skozi sodoživljanje težav drugih in soočenje s poteptanimi sanjami prve idealizirane ljubezni osebnostno dozoreva v osebo, ki bo znala poiskati svojo pot v življenje in do soljudi.

 Štirinajstletna Holly Faye Lovell  sanja o tem, da bi postala pevka. A kljub njeni izjemni nadarjenosti je zelo malo možnosti, da bi svoje sanje lahko uresničila, saj živi v malem podeželjskem mestecu Biscay,  z mamo samohranilko, ki kot šivilja komajda zasluži dovolj za skromno preživetje, nikakor pa ne dovolj, da bi njena hči lahko obiskovala prestižno glasbeno ustanovo Haverty. Mamo boli, ko opazuje, kako se hčerki izmikajo sanje, zato poskuša najti način, da bi ji pomagala.  Ko ob materini podpori in pomoči prijateljev Holly  uspe dobiti kot najmlajša kadarkoli doslej z zmago štipendijo za Haverty, je evforično navdušena. A z odhodom od doma se mora ločiti tudi od mame Wande,  s katero jo je vedno povezovalo iskreno medsebojno razumevanje in ljubezen. Holly kmalu odkrije, da nova šola ni čisto tisto, kar je pričakovala in si tako zelo želela. In medtem ko poskuša najti svoje mesto v novi sredini, med bogatimi novimi sošolci, se začne krhat njen odnos z mamo, saj si le stežka prizna, da se je v želji biti enaka drugim, začela sramovati svojega revnega doma in matere z njeno grdo rdečo brazgotino ob strani obraza.  Wanda pa se odloči razkriti dolgo prikrivano skrivnost, ki bo morda za vedno uničila njen odnos s Holly. 

»Nikoli ne reci, da te je strah, moja mala. Nikoli. Ker potem si tisto, česar te je strah, začne domišljati, da je nekaj mogočnega in da te lahko premaga,« reče oče somalski deklici Samii, ki ima v življenju samo eno željo – da bi lahko tekla in da bi enkrat v teku lahko zastopala svojo domovino.

Samia odrašča v Somaliji, ki jo poleg velike revščine  pretresajo vojaški spopadi ekstremističnih skupin za prevlado, etnično ločevanje ljudi, strahovanja, nasilje… Samiina sreča je tek. Ko teče, je svobodna, razpre krila, diha s polnimi pljuči (četudi zrak z vonjem po smodniku). Tek je uresničenje njenih sanj. Tek je njeno življenje, tisti lep, vreden del njenega življenja, ki ga ne zaznamuje pomanjkanje in strah pred nasiljem.

Delček njenih sanj se uresniči, ko ji uspe kot najmlajši tekačici v zgodovini nastopiti na olimpijskih igrah v Pekingu in na ta način pritegniti pozornost svetovne javnosti. Na žalost pa tudi pozornost domačih islamističnih skrajnežev, ki jo skupaj s sestro imenujejo “mali prevratnici”. Očetov umor, izdaja najboljšega prijatelja, s katerim je skupaj odraščala in verjela, da je možno premostiti nepremostljive etnične razlike njihovega sveta, sestrina usoda in zaradi nje odločitev za Pot, predvsem pa hrepenenje po možnostih, ki jih za tek, njen uspeh v teku in svobodno življenje ponuja svet zunaj njene revne, s sovraštvom in nasiljem zaznamovane domovine, tudi njo spodbudi, da se odloči in sledi sestri na Pot… Pot, ki je nevarna, težka, tvegana, dolga in negotova … a vodi v svobodo in upanje.

Nikoli ne reci, da te je strah, je knjiga, ki z bralcem ostane še dolgo potem, ko prebere zadnje vrstice. Je knjiga, ki pusti sledi. Je knjiga o nezlomljivi moči upanja, o neuklonljivem pogumu uresničiti sanje, o neizmerni volji slediti cilju … in je  knjiga o tragični krutosti življenja v delih sveta, na katero ob udobni vsegazadostnosti našega vsakdana tako radi pozabljamo ali jo zakrivamo z zaveso brezbrižne nevednosti. Je tudi knjiga o tragično utopljenih sanjah, ker vsa moč volje in duha ni zmogla premagati neizprosnosti tega življenja.

Resnična, tragična zgodba Samie Yusuf Omar, ki so jo objavili v medijih, se je tako globoko dotaknila novinarja Giuseppeja Catozzella, da je navezal stik z njeno sestro in prijateljico ter v romanu ubesedil njeno življenjsko zgodbo.  Leta 2014 je za roman prejel prestižno nagrado strega. Po romanu sta nastala film in televizijski dokumentarec.

Samia Jusuf Omar

Jeseni 1991 sta turista pod ledenikom v Ötztalskih Alpah na Tirolskem odkrila truplo, zakopano v ledeno skorjo. Izkazalo se je, da ne gre za novodobnega pokojnika, kot so sprva domnevali, temveč za 5000 let staro (najstarejšo doslej odkrito) naravno mumificirano truplo kamenodobnega človeka. Izredno dobro ohranjena mumija je omogočila številne znanstvene raziskave ter osvetlila pogled na telesno in genetsko podobo takratnega človeka. O skrivnostni mumiji, ob kateri so našli za takratno dobo izjemno dragoceno bakreno sekiro, je bilo napisanih veliko znanstvenih razprav, posnetih veliko dokumentarnih filmov. A četudi je bil ugotovljen tudi vzrok smrti moškega, ki so ga po kraju najdišča poimenovali Ötzi – rana od puščice v rami in resna poškodba glave – vse raziskave niso mogle ugotoviti, kdo je tega prazgodovinskega človeka ubil in zakaj ter kaj je Ötzi delal visoko v,  za tedanje ljudi izjemno neprijaznem okolju gora.

Pisatelj Erich Ballinger je v napeti (pra)zgodovinski kriminalki poskušal odgovoriti prav na to vprašanje, hkrati pa je v pripovedi oživil življenje prazgodovinskih ljudi.

Balbes je potujoči človek, za katerega se zdi, da v begu pred nekom ali nečim nima miru, da se ne more nikjer ustaliti. Šele ko se za nekaj časa ustavi pri plemenu Tautavov, je videti, da je našel svoje mesto, da bi si med njimi lahko ustvaril novo življenje. A vse se spremeni s prerokbo čarodejke Muire o mrtvem možu na Osu, čarodejkino smrtjo, za katero obsodijo Balbesa in Aktagovim maščevanjem sestre.

Več o Ötziju lahko preberete na domači strani muzeja, kjer je danes shranjena mumija:

https://www.iceman.it/en/the-iceman/ 

Prvoosebna pripoved londonske najstnice, ki uživa v razburljivem utripu mestnega življenja, druženju s prijateljicami (še posebej Joanno) in osvajanju “skoraj” fanta Bena, ubere tragično uporniške tone, ko jo starša presenetita z novico o selitvi v mirno, od mestnega hrupa odmaknjeno obmorsko okolje Cornwalla, kjer nameravata odpreti penzion. Sally pripotuje v novo okolje oborožena s prezirom do vseh in vsega “kmetavzarskega”, običajnega in premalo “mestnega”. Viha nos nad tukajšnjimi šolskimi uniformami, mladimi, ki po njenem mnenju nimajo pojma ne o modi ne o pravi glasbi, ki se ne znajo zabavati in so, vsi brez izjeme, dolgočasni. A dlje,  ko živi v novem okolju, bolj se v njej prebuja tudi radovednost, želja da bi se zbližala z – seveda le nekaterimi – mladimi, predvsem pa ugotovi, da tudi tu lahko najde koga, ob katerem ji bo vzdrhtelo srce…

V lahkotno, dogajalno tekoče napisani zgodbi je razgrnjena vsa paleta doživljanja in čustvovanja v sebi negotove, razdvojene najstnice, ki skozi selitev ne najde samo mesta, kjer se dobro počuti, ampak tudi odgovore na svoje notranje dileme in iskanja.

Tirinajstletni Simon je  bister fant, priljubljen med vrstniki in odraslimi, poln optimizma, iskrivega humorja in za svoja leta nenavadne zrelosti. V navidez srečnem in zadovoljnem življenju mu manjka samo ena, zelo pomembna  komponenta- čas, da bi odrasel in živel. Simona je neozdravljiva bolezen, mišična distrofija, z 9. leti priklenila na invalidski voziček, a vedno optimističen fant ne dovoli, da bi ga to oviralo pri samostojnosti. Življenje, ki mu je dano, želi živeti in izživeti v vsakem trenutku. Kakor zavrača pomilovanje in dušečo pomoč, tako tudi spodbuja sošolce in starše, naj ne živijo zanj, ampak z njim, naj mu pustijo samostojnost, ki jo zmore,  in raje skupaj z njim doživljajo in … živijo. Sošolce povezuje s svojimi iskrivimi humornimi domislicami in za njegova leta neverjetno zrelimi nasveti v trdno skupnost, ki tudi zaradi njegove bolezni in težke izkušnje neizbežnega poslavljanja od njega dozoreva v drugačne, boljše ljudi. Simon s svojim žal prekratkim sobivanjem sošolce, pa tudi odrasle v svoji bližini, nauči strpnosti, empatije, predvsem pa jim pokaže, kako velik dar je življenje in da ga je kljub fizičnim in psihičnim omejitvam. ki te doletijo, mogoče živeti polno. Simon svojo bolezen sprejme, se z njo sprijazni, ostaja poln optimizma, pozitivne energije in le v redkih trenutkih dovoli, da se v njegov izraz prikrade otožnost.
Simonovo zgodbo spremljamo skozi perspektivo njegovega najboljšega prijatelja Nathana, ki ga njuno prijateljstvo zaznamuje za celo življenje, spremeni njegov pogled na ljudi in življenje ter ga nauči ljudem in življenju dati … še eno priložnost.

Pisatelj je za knjigo prejel številna priznanja in nagrade, med njimi 1994  Times Educational Supplement Nasen Award (v VB nagrada, podeljena najkakovostnejšim delom za otroke in učitelje), 2002 Gailyn Gordon Award  (novozelandska nagrada za dela, ki so več kot 5 let med najpriljubljenejšimi branji), Srebrno pero (v Nemčiji)…

PRAV TAM, KJER NAJBOLJ BOLI

Tudi v  tej knjigi pisatelj David Hill z  zanj značilno toplo in empatično zgodbo razkriva še enega izmed, manj pogostih, a nič manj travmatičnih, problemov odraščanja, problem pomanjkanja samozavesti, s prevelikimi pritiski in pričakovanji sesute samopodobe in iz tega izvirajoče krivde zaradi nezadostnosti, ki vodi v samokaznovanje.

Slade se, ko se z mamo in njenim partnerjem preseli v bogataško okolje Green Harbourja, znajde v okolju, ki ga prezira in v njem  težko najde svoje mesto tudi zaradi socialnega položaja svoje družine, ki je vse prej kot rožnat. Ko spozna Mallory  Garner, hčerko ene izmed najbolj vplivnih in bogatih družin v soseščini, dekle uteleša vse, kar mu v novem okolju gre na živce.  A ko Slade v svojem spoznavanju na videz snobovskega, razvajenega dekleta, gre preko te odbijajoče zunanjosti in začne odkrivati njeno pravo osebnost,  se zbližata in med njima vzniknejo plahi zametki nastajajočega prijateljstva, če ne tudi česa globljega. Ob tem pride na dan tudi temna in boleča skrivnost Malloryjinega življenja, ki lahko ogrozi ne samo njuno čustveno zvezo, ampak tudi Melloryjino življenje. In čeprav bi ji Slade rad pomagal, bo morala to težko bitko s samo, če bo hotela zmagati, izbojevati sama. Slade ji bo pri tem lahko, in to si zelo želi, le v oporo – skupaj z njenimi starši, ki jih je skoraj usodni dogodek  končno  predramil…

Tudi ta knjiga je bila večkrat nagrajena, med drugim 2003 z LIANZA Esther Glen Award.

VRAČANJE

David Hill v svojem delu Vračanje prikaže zgodbo o tragični prometni nesreči in njenih posledicah. Prvoosebni pripovedi dveh vpletenih v nesreči – povzročitelja in žrtve –, ki se ves čas prepletata, prekinjajo kratki tekstovni vložki z medicinskimi pojasnili in obrazložitvami. Avtor se na ta način uspešno izogne odvečnim klišejem in senzacionalizmu, knjiga pa bo na vsakem bralcu zagotovo pustila velik pečat.

Šestnajstletni Ryan je dober mlad fant iz ljubeče družine. Zvečer se vozi s svojima prijateljema. Ravno tako šestnajstletna Tara, odlična košarkarica, v deževnem večeru teče domov. Ryan za trenutek med vožnjo umakne pogled s ceste in že je tu nesreča. Tara utrpi usodne posledice in Ryan se je pripravljen soočiti s posledicami svojega dejanja ter prevzeti vso odgovornost.

Zgodba je v pomenskem bistvu zgodba o iskanju lastne identitere, samozavesti in iz nje izvirajoče sposobnosti upreti se tistim in tistemu, kar ti jemlje lasten jaz in pravico biti kakršen si, tudi drugačen.

Vedno prijazna, popustljiva, prilagodljiva in spoštljiva najstnica Daša se na boleč in neusmiljen način nauči, da živi v svetu, kjer vlada kapital, prevlada močnejšega, egoizem in šovinizem – tudi v razredu, med njenimi vrstniki, ki svoje vedenjske vzorce oblikujejo v takšnem družinskem (in družbenem okolju). Od njih nekoliko drugačna Daša kmalu postane žrtev medvrstniškega nasilja, ki ga dolgo ne zna ustaviti, saj bi se za to morala znati postaviti zase, se osebnostno spremeniti. Prelomno točko v njenem doživljanju pomeni odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti  in odkritje še drugih “drugačnežev”, ki jih družba odriva ali pa motri skozi prizmo kritike. Še dodatno motivacijo pri iskanju same sebe pa pomeni soočenje z očetovo punk in uporniško preteklostjo, ki ju na poseben način poveže v medsebojnem razumevanju. Skozi vsa ta izkustva  Daša v sebi dozoreva, oblikuje svojo novo, drznejšo samopodobo, da se je v določenem trenutku sposobna upreti nasilju vrstnice… četudi za ceno neodobravanja okolice (in šolskega vodstva), ki ga pogojujeta  vpliv in denar.

 Dnevniški zapiski Jadrana Krta, čisto običajnega in hkrati v svoji običajnosti čisto posebnega najstnika, so kmalu po izidu s svojim humorno lahkotnim, a hkrati izpovedno večplastnim pripovednim sporočilom navdušili mlade bralce in Jadrana Krta spremenili v fiktivni najstniški fenomen, ki svoje izpovedi nadaljuje v drugi knjigi Rastoče težave Jadrana Krta  (in celo kot odrasel v knjigi Jadran krt pije kapučino).

Jadran Krt začne svoje dnevniške zapiske na novega leta dan s številnimi zaobljubami (med drugim, da bo pomagal slepim čez cesto, da bo obešal hlače, da bo plošče vračal v ovitke, da bo prijazen s psom…), ki jih večino pozabi ob svojem vsakodnevnem reševanju svojih “velikih” problemov – z nerazumevajočo okolico (ki ne prepozna njegovih darov, med njimi najbolj izstopajočega pesniškega), z za njegove težave popolnoma gluhimi starši (oče in mati imata preveč opraviti s svojimi medsebojnimi in osebnimi problemi), s težkimi zdravstvenimi diagnozami (vedno ga kaj boli, da  na možne neozdravljive bolezni sploh ne pomisli), s problematičnim videzom (vsak dan kak nov mozolj) in težavnim osvajanjem neuslišane ljubezni.

Skozi tragikomične čustvene izpovedi tipičnega najstnika – egocetričnega, na trenutke melanholično depresivnega, obsedenega z lastnim videzom in težavami, zbeganega ob spremembah v družini in okolici (ki so mu ob ukvarjanju s samim samo “ušle”), razdvojenega,  čustveno ranljivega, hkrati pa iščočega in razmišljujočega v iskanju samega sebe in svoje poti v življenje, se zrcali vsa pisana doživljajska paleta obdobja odraščanja, hkrati pa utrinki časa in prostora, v katerem je zgodba nastala. 

“Ste tudi vi nori na sladkarije? Meni ni živeti brez njih. Ampak z žepnino, kakršno dobivam, moram živeti brez njih. S svojo žepnino si niti žepov ne morem privoščiti. Kakorkoli že, malteserji so hrustljave čokoladne kroglice. V Ameriki imajo nekaj podobnega, samo da jim pravijo mlečne kroglice. Pa saj jih najbrž pod takim ali drugačnim imenom lahko kupiš kjerkoli.”

Tako pojasni naslov   zabavne, napete, nepričakovanih zapletov in osupljivih preobratov polne zgodbe njen prvoosebni pripovedovalec – trinajstletni Nick Simple, mlajši izmed bratov detektivov, lastnikov zasebne detektivske agencije. Pravzaprav je lastnik agencije starejši brat Herbert (zaradi boljšega zvena samopreimenovan v Tima Diamonda), bivši policist (odpuščen zaradi nekaterih “nerodnosti”). Mlajši brat Nick  se mu je pridružil po selitvi staršev v Avstralijo, ko se je “pozabil” na letališču, da mu ne bi bilo potrebno odpotovati z njimi. A skupno življenje bratov ni preveč rožnato, saj Herbert ni le zelo nesposoben skrbnik mlajšemu bratu, ampak tudi kot detektiv ni veliko boljši, kar se odraža v njunem bednem finančnem in gospodinjskem stanju.

Dokler nepričakovani  dogodek ne postavi vsega na glavo. (“Ravno sem se spraševal, ali je napočil čas, da storim kaj pametnega – na primer vzamem kovčke in se vrnem k mami – ko …”). Pritlikavec Jonny Roma jima v varstvo izroči škatlo bonbonom malteser in to za veliko vsoto denarja. A brata se prehitro veselita na videz lahko prisluženega denarja. Škatlica, ki je svojevrsten ključ do skritih diamantov pokojnega mafijskega vodje Sokola, postane tempirana bomba, Herbert in Nik pa živi tarči za številne nekdanje sodelavce ali nasprotnike pokojnega zločinca, ki se želijo vsak po svoje in na drugačen način dokopati do tri milijone funtov vrednega zaklada … če bo potrebno tudi preko trupel obeh bratov.

Knjigo odlikuje poleg duhovitih dialogov in hitrega, dinamičnega, pogosto nepredvidljivega toka dogajanja, sam način pripovedi, ki vnaša perspektivo najstnika, prepričanega o lastni (od brata) večji inteligenci,  humorno (samo)ironično kritičnega in za svoja leta presenetljivo trezno prizemljenega.

Po knjigi je bil posnet film (Just Ask for Diamond, 1988), zgodba sama pa je dobila tudi nadaljevanje, ki ni prevedeno v slovenščino.

Knjigi Tangice, poljubi in še kaj in nadaljevanje Ne, jaz ne maram tangic sta nekakšna dekliška različica Skrivnega dnevnika Jadrana Krta. Štirinajstletna Georgija, podobno kot Jadran, z značilno pubertetniško nagnjenostjo k predimenzioniranju težav, povezano z bujno domišljijo ter veliko čustveno preobčutljivostjo in nihanji v razpoloženju, izliva v dnevniške zapise svoje “velike” probleme, ki se vrtijo predvsem okoli za leta odraščanja tipičnih tem – grozna šola, nerazumevajoči starši, sklepanje tesnih prijateljstev in opravljanje nezaželenih (predvsem) sošolk, prva ljubezenska iskanja in razočaranja… Za občasne “začimbe” v zgodbi poskrbita njen ljubljeni “nori” maček Riski in mlajša sestrica Libby.

Po knjigah je bil posnet tudi film (Angus, Thongs and perfect Snoggis, 2008).

V napeti, nepričakovanih zapletov polni zgodbi se pisatelj loti neobičajne teme – formule za kokakolo, ki je tako dragocena, da je verjetno najbolj varovana formula na svetu. Poznajo jo lahko samo trije strokovnjaki in ti se nikoli ne smejo nahajati na istem kraju ali leteti z istim letalom. Vsaj tako pripovedujejo.

Nepričakovana in skrivnostna ugrabitev vseh treh ljudi, ki poznajo formulo, povzroči veliko paniko med vodilnimi možmi korporacije, saj nihče ne ve, kaj skrivnostni ugrabitelji nameravajo.  Še manj pa, kako rešiti ugrabljene strokovnjake.

Fizzer Boyd je novozelandski fant, ki ima presenetljive čutne sposobnosti. Poleg izjemnega vida in sluha se ponaša s še bolj izjemnim čutom za okus, s katerim lahko prepozna vrsto pijače in njene različice. In Fizzer med tekmovalnim poskušanjem pijač na šolskem sejmu opazi, oziroma okusi, da v pločevinkah kokakole pijača nima pravega okusa. To ga tako zelo moti, da se s prijateljem Tupaijem napoti na sedež delniške družbe Coca-Cola Amnatil.  Njegova pritožba čez kvaliteto pijače v pločevinki ima nenavadne posledice… Fanta se zapleteta v nevarno pustolovščino, ki ju pelje prek Atlante in Avstralije na samotni otok predi Pacifika. Bosta uspela zaustaviti zločince in svetu rešiti kokakolo?

Vsem izbranim knjigam je skupno, da v realistično avanturistični zgodbi povezujejo dve osrednji temi –  ukvarjanje s športom in odraščanje. Življenje glavnih junakov, Rudija in Luke (Brcanje z glavo), Mirana (Fantje, žoga, punce) ter Dejana, Kikija in Pastiša (Dbvojna podaja) se vrti okoli treningov priljubljenega športa, članstva v ekipah, zapletov na tekmah, rivalstva med ekipami (ki ga  spremlja tudi poseganje po nečastnih ali celo prepovedanih metodah za onemogočanje nasprotnikov) ter seveda za leta odraščanja značilnih problemov s starši (ki imajo tudi sami s sabo in/ali svojimi partnerji obilo težav), šolo in prvimi ljubezenskimi zapleti.

Knjige so priporočljive zlasti za fante in manj spretne bralce.

Nika se s starši preseli v novo hišo in zadnji razred osnovne šole obiskuje v novi šoli, novem kraju, z novimi sošolci. Vse je na videz zelo lepo in tako, kot mora biti. Priljubljena je, zgovorna in duhovita, zna si pridobiti prijatelje. A izkaže se, da ima skrivnost, ki ne ostane skrita prav dolgo, skrivnost, ki bo spremenila življenje vsem okoli nje.

Zbirka romantično obarvanih zgodb spremlja  glavne junakinje ob   njihovem spopadanju z ovirami na poti do uresničitve sanj o karieri baletne plesalke, njihovih ljubezenskih zapletih, razočaranjih in iskanju tistega pravega “princa iz sanj”.  Skozi posamezne zgodbe pronica posebnost in drugačnost baletnega sveta ter angleške družbe (tudi ostanki plemiške dediščine).

Prva in druga knjiga sta vsebinsko povezani zgodbi o Veroniki, siroti, ki po smrti staršev pride živet k sorodnikom,  njenih na videz neuresničljivih sanjah o šolanju na prestižni plesni šoli Sadler’s Wells ter njeni skrivni ljubezni do Sebastijana, nenavadnega fanta, ki je trdno odločen, da bo postal skladatelj in dirigent.

V tretji knjigi spremljamo Veronikino sestrično Caroline in njeno plesno kariero, ki jo vodi stran od baleta.
V četrti in peti knjigi spoznamo sestrični Jane in Mariello, od katerih prva obožuje ples in se boji vsega, povezanega s konji, druga pa naj bi zaradi mame postala plesalka, a ne mara plesa, želi pa si postati veterinarka. Zato se dekleti zamenjata …  uresničita vsaka svoje sanje in pri tem najdeta ljubezen.
V šesti in sedmi knjigi zdaj slavna Veronika in Sebastjan pomagata revni Elli, da lahko obiskuje baletno šolo in postane prima balerina.
V osmi knjigi svojim baletnim sanjam iz Italije v Anglijo sledi deklica Rosana, v deveti knjigi pa berzovijska princesa Ariana obiskuje londonsko plesno šolo Sadler’s Wells, dokler ne izve, da so njenega brata, prestolonaslednika, umorili in bo ona morala postati kraljica. V deseti knjigi se serija konča s plesno ljubezensko zgodbo deklice Silvije.

Čeprav so posamezne knjjige iz zbirke vsebinsko zaključene zgodbe, se njihove junakinje in junaki pojavljajo kot stranski liki tudi v drugih zgodbah.

Po seriji je bil 2007 posnet (BBC) TV film Ballet Shoes,  v katerem je nastopila iz Harryja Potterja znana igralka Emma Watson.

Ross bi rad bil le normalen. Da ne bi izgubljal las, da mu ne bi bilo treba nositi bednega klobuka in da bi se mu ne bilo treba ukvarjati s “prijatelji”, ki pojma nimajo, kako naj se obnašajo do “rakavega modela”. 

A odkar so mu diagnosticirali redkega očesnega raka, vse to odpade; Ross izstopa, tega ne more več spremeniti. Pa je lahko kljub temu zmagovalec? 

Harry Potter kot sirota, po domnevni smrti staršev v prometni nesreči, živi pri vse prej kot ljubečih sorodnikih  Dursleyevih. Na njegov enajsti rojstni dan pa nenavadna pisma in še bolj nenavaden obiskovalec popolnoma spremenijo njegovo življenje. Razkritje velike skrivnosti o resničnem vzroku smrti njegovih staršev in brazgotini v obliki strele, ki jo ima na čelu, ter povabilo na Bradavičarko, šolo za čarovnike, odprejo Harryju vstop v vzporedni svet čarovnikov, v katerem mora poiskati svoje korenine in si izboriti svojo prihodnost. Pri tem mu pomagajo novi prijatelji, predvsem najboljša prijatelja Ron in Hermiona, in ga ovirajo številni nasprotniki. A najtežji in najbolj usoden  boj, boj z Mrlakensteinom kot poosebljenim zlom, mora nazadnje izbojevati sam.

Doživetja Herryja Potterja spremljamo skozi 7 knjig, v katerih v čarovniškem svetu, ki se sploh ne razlikuje tako zelo od človeškega (znotraj katerega obstaja), počasi iz otroka odrašča v mladostnika. Čeprav so v ospredju vsake knjige nepričakovane in nevarne pustolovščine, dogajalna večplastnost razkriva zaplete in razplete številnih življenjskih zgodb glavnih in stranskih likov, njihovo čustvovanje, doživljanje, razmišljanje in ravnanje, s katerim vplivajo drug na drugega in svojo lastno usodo.

Serija nagovarja bralce z dominantnimi sporočili o pomenu tolerantnosti in spoštovanja drugačnosti, nasprotovanja nasilju kot sredstvu podrejanja in reševanja konfliktov, pomenu prijateljstva, medsebojne pomoči, solidarnosti, sočutja in zmagovalne moči ljubezni.

Harry Potter je najverjetneje najbolj znan “čarovnik” na svetu. Knjige so bile prevedene v več kot 80 jezikov, kar jih uvršča med najbolj prevajana dela v zgodovini. Prevedene so bile tudi v manj znane jezike, med drugim v korejski, armenski, ukrajinski, arabski, bengalski, latvijski, albanski, vietnamski, jezik urdu in hindi, pa tudi v latinski in celo starogrški jezik. Prodanih je bilo več kot 800 milijonov knjig.

Serija o Harryju Potterju je postala svojevrsten kulturni in sociološki fenomen in s svojo idejno in sporočilno večplastnostjo pritegnila tudi množice odraslih bralcev.